Gvatemalski sodnik je namreč v ponedeljek razsodil, da bodo Riosu Monttu sodili zaradi poboja več sto domorodnih Majev pred skoraj 30 leti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
86-letni Rios Montt je kot poslanec gvatemalskega parlamenta dolgo užival poslansko imuniteto, ob koncu zadnjega mandata januarja lani pa jo je izgubil. Današnja odločitev sodnika Miguela Galveza je odprla pot, da tričlanski sodni senat obravnava primer proti upokojenemu generalu in nekdanjemu šefu gvatemalske obveščevalne službe Joséju Mauriciu Rodríguezu.
Riosu Monttu očitajo zločine proti človečnosti zaradi poboja najmanj 1.771 pripadnikov domorodnih Majev iz plemena Ixilov v severozahodni pokrajini Quiche med letoma 1982 in 1983. Nekdanji diktator je bil takrat poveljnik vojaške hunte, ki je z vojaškim udarom 23. marca 1982 prevzela oblast. Čez tri mesece pa se je razglasil za edinega voditelja države.
Načeloval je vojaškemu preganjanju in zatiranju levičarskih vstaj, konflikt pa je po nekaterih ocenah zahteval 200 tisoč življenj, večinoma domorodnih civilistov, dokler ni bil leta 1996 sklenjen mirovni sporazum.
Po besedah predsednice Gvatemalske zveze svojcev izginulih oseb Aure Elene Farfan je odločitev sodnika izraz spoštovanja do žrtev konflikta.
"Dejstvo, da je sodnik odredil sojenje nekdanjemu voditelju države, je pomemben dogodek v državi, v kateri je bilo dolgo časa nekaznovanje za pretekle zločine norma," je dejal direktor človekoljubne organizacije Human Rights Watch za območje Amerik José Miguel Vivanco.
A odvetniki Riosa Montta trdijo, da njihov klient ni bil seznanjen s pokoli, ki jih je vojska takrat izvajala na podeželju. Nekdanji diktator, ki je zadnje leto preživel v hišnem priporu, se je sicer udeležil ponedeljkove razprave na sodišču, vendar ni komentiral sodnikove odločitve.
