Največ trkov z divjadjo se zgodi na državnih in lokalnih cestah, kot pred dnevi, ko je voznik osebnega avtomobila trčil v jelena: "Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled so zavarovali kraj nesreče, nudili prvo pomoč poškodovanemu vozniku do prihoda reševalcev NMP Bled, na vozilu so odklopili akumulator in vozilo odstranili iz ceste," so na svoji spletni strani zapisali gasilci iz Bohinjske Bistrice. Kot so nam dejali lovci, je vozniku pot prekrižal kar 170 kilogramski jelen, zato ne čudi poškodovana oseba, da o totalki na avtomobilu sploh ne govorimo. Mrtvo žival so pozneje odstanili lovci in jo zabeležili v sicer krvavo statistiko povozov divjadi na naših cestah:"Slovenski lovci in upravljavci s cestami si na različne načine prizadevamo, da bi število povoženih živali zmanjšalo, kar nam v zadnjih letih tudi uspeva. Čeprav je vsak dan v povprečju v Sloveniji še vedno povoženih med 15 in 20 srn, ki najpogosteje zaidejo pred avtomobil, se število povoženih srn od leta 2010 stalno zmanjšuje," je dejal Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije (LZS) ter dekan Visoke šole za varstvo okolja.Lovske statistik kažejo, da pod kolesi največkrat konča srnjad.
Milijonska škoda
Kakšna škoda pri tem nastane, je težko oceniti, vsaj pri divjih živalih, veliko jih pobegne, sicer pa lovci pravijo, da primerov trkov, ki jih je v Sloveniji še vedno več tisoč letno, ne ocenjujejo:" Po novejših, celovitih ekonomskih analizah ta znaša okrog dva tisoč EUR na posamezen trk. Pri tem so poleg materialnih stroškov na vozilih in izgube divjačine upoštevani tudi vsi posredni stroški, med katerimi so največji stroški zdravljenja poškodovanih oseb in izguba njihove opravilne sposobnosti). Upoštevaje povprečno število povoženih parkljarjev v Sloveniji to pomeni, da je letni strošek zaradi trkov vozil z divjadjo v Sloveniji nekje med 10 in 15 milijonov EUR, kar je seveda zelo visoka številka," navajajo na LZS.
Na slovenskih cestah svojo življenjsko pot vsako leto konča nekaj tisoč divjih živali. Podatki o povozih divjih živali so dokaj natančni, kar omogoča spletna aplikacija Lisjak, v katero lovci vpisujejo povožene živali. Pravzaprav je mogoče vsak dan spremljati, kaj se dogaja na železnicah in cestah.
Z Lisjakom do stanja na cestah
-
Preberite še: Modri odsevniki za manj masakra na cesti
"Avgusta smo na več kot 24 kilometrih državnih cest v dvajsetih loviščih poizkusno namestili modre odsevnike. Nameščeni so na zunanji strani cestnih stebričkov. Ko vozilo zasveti, ta obračala obrnejo svetlobo vstran in ta deluje zastrašujoče za prosto živeče živali. Žival v tem primeru ne prečka ceste. V teh treh mesecih se je pokazalo, da je polovica manj povoženih srn, jelenov, kot v preteklih obdobjih. Z vidika zmanjšanja števila trkov vozil z divjadjo in zavarovanimi vrstami je pomembno tudi, da je Dars v začetku leta 2016 z zvočnimi odvračalnimi napravami opremila vse priključke na gorenjski avtocesti in priključek Razdrto na primorski avtocesti, pa tudi, da od leta 2014 v Sloveniji poteka mednarodni projekt Life DinAlpBear, v katerem je ena osrednjih varstvenih akcij namenjena zmanjšanju povoza rjavega medveda na cestah in železnicah," je še pojasnil sogovornik.
112 tudi ko žival pobegne
Na slovenskih cestah svojo življenjsko pot vsako leto konča nekaj tisoč divjih živali, na leto je registriranih od 4.900 in 6.800 smrti prostoživečih parkljarjev:
"Če povozite žival in gre za prometno nesrečo, boste seveda ustavili in poklicali 112. Če žival zbeži, je priporočljivo, da ravno tako pokličete 112, saj so tam zbrani vsi podatki o upravljalcih lovišč. Na centru torej obvestijo opravljalca lovišča, ki gre pogledat, če lahko najdejo žival in če je treba, odpravijo tisti odrešilni strel ali odnesejo žival, da ne leži ob cesti. Seveda je kar nekaj takih nezgod, ko ljudje odpeljejo. Mi vidimo, da je ostala kri na cesti, saj nekateri pač ne želijo prijaviti, ker vedo, da so sami povzročili nesrečo ali pa so bili pod vplivom alkohola in se bojijo policije," dodaja predsednik LZS Lado Bradač.
V ograji jih je končalo 18, na cestah pa več tisoč
Do konca novembra leta 2016 je bilo pri nas povožnih 3.940 srnjadi, 86 divjih prašičev, 72 jelenov, 3 damjakov, 4 gamsi, 4 medvedi, 773 lisic, 424 jazbecev, 321 kun belic in 34 kun zlatic. To še niso vse povožene divje živali pri nas, kajti za živali ni nevaren samo cestni promet, temveč tudi železniški promet. Na železniških tirih je svojo pot končalo 101 srnjadi, 38 jelenjadi in 15 divjih prašičev. K vsemu temu pa je treba dodati še povoženo divjad, ki jo tisti, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, odtujijo in o nesreči ne obvestijo pristojnih služb. Podatki o povoženih živalih letos so v spodnji tabeli.
