Konec lanskega leta je na posvojitev otroka v Sloveniji čakalo okoli 580 parov. Parov, ki želijo posvojiti otroka je v Sloveniji približno desetkrat več, kot je posvojitev.
Glede na podatke notranjega ministrstva, je bilo lani posvojenih 42 otrok, od tega 14 iz tujine.
Tudi sicer je povprečno tretjina posvojenih otrok iz tujine.
Največ posvojitev iz Rusije, vendar na lastno roko
Med slovenskimi pari je navečji interes za posvojitve iz Rusije. Medržavni sporazum, ki bi olajšal, predvsem pa pocenil postopke posvojitve z Rusije, ki znađšajo med 20 in 30 tisoč evri, je na mrtvi točki že od konca leta 2013. "Ustavilo se je na ruski strani, kjer še vedno nismo prejeli odziva na zadnjo verzijo sporazuma, ki smo jo po pogajanjih pripravili in poslali v Rusko federacijo. Zato v zvezi z Rusko federacijo težko napovemo, kako se bodo stvari razvijale, saj je na potezi Ruska federacija," razlagajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Posvojitve iz Rusije še potekajo
V javnosti so se medtem pojavile informacije, da Rusija več ne dovoli več posvojitev svojih otrok v tujino, kar pa ne drži. V Slovenijo so bili lani posvojeni štirje otroci iz Rusije.
"Slovenski državljani, potem ko so na pristojnem centru za socialno delo ocenjeni kot primerni kandidati za posvojitev otroka, si velikokrat sami urejajo stike z državami, od koder želijo posvojiti otroka," razlaga Ružica Boškić iz direktorata za družino.
Gre predvsem za posvojitve iz afrišklih držav, ki tako kor Rusija (z izjemo Zambije in Burkine Faso), niso podpisnice Konvenciji o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, torej države same določajo pogoje in postopke posvojitve ter dokumentacijo, ki mora biti prevedena.
Za češke in bolgarske sirote se je zanimal le en par
Med slovenskimi posvojitelji skoraj ni zanimanja za posvojitve iz Češke in iz Bolgarije, čeprav sta državi podpisnici konvencije, sta izrazili interes za sodelovanje in napovedali, da imata otroke za posvojitev. Preko ministrstrva je bila doslej na Češko poslana le ena vloga. "Kljub temu, da so vse informacije glede postopka in potrebne dokumentacije objavljene na naših spletnih straneh, pa očitno s strani naših državljanov skoraj ni interesa za posvojitev iz Češke republike."
Prav tako ni interesa za posvojitev otroka iz Bolgarije, ki se sicer ureja preko bolgarska agencija, ki ima licenco svojega ministrstva za pravosodje. Doslej je bila v Bolgarijo poslana ena vloga.
Na Poljskem le starejši otroci, Slovaška še ni odgovorila
Posvojitve so možne tudi na Poljskem, vendar Poljaki v mednarodno posvojitev večinoma dajejo starejše otroke (šest do sedem let), več otrok hkrati (sorojenci) in otroke s posebnimi potrebami, za katere ni bilo mogoče najti primernih posvojiteljev na Poljskem.
Ministrstvo je poizvedovanje glede posvojitev poslalo tudi na Slovaško, ki sicer sodelovanje na področju posvojitev pogojuje z bilateralnim sporazumom. "Preden bi pristopili k nadaljnjim aktivnostim, smo slovaško stran zaprosili še za dodatne informacije. Žal na naša konkretna vprašanja s slovaške strani nismo prejeli odgovora."
Posvojitve v Vietnamu zakonodaja onemogoča
Ministrstvo je skušalo sodelovanje pri posvojitvah vzpostaviti tudi z Vietnamom. Vlogo za posvojitev v Vietnamu se lahko vloži preko pooblaščene organizacije ali neposredno, če gre za je očima ali mačeho otroka; če gre za otrokovega strica ali teto, če je kandidat že posvojil sorojenca otroka, ki ga želi posvojiti; če gre za otroka, ki je invalid ali okužen z HIV/AIDS ali drugo nevarno boleznijo; ali če gre za tujca, ki dela ali študira v Vietnamu za obdobje najmanj enega leta.V obeh primerih mora biti med državama najprej sklenjeni dogovor o sodelovanju.
Po slovenski zakonodaji so centri za socialno delo kot nosilci javnih pooblastil izključno pristojni za vodenje in postopkov posvojitev ne morejo prevzemati druge agencije.
"Po vietnamskih zahtevah pa razen izjemoma (v zgoraj našetih situacijah) tudi ni možno neposredno sodelovanje v smislu posredovanja vlog posameznih kandidatov/parov med obema osrednjima organoma, ampak to poteka preko akreditiranih tujih pooblaščenih organizacij. Glede na različni notranji zakonodaji obeh držav zato vzpostavitev sodelovanja z Vietnamom trenutno ni mogoča."
za 11.000 Eurov ali pa 30.000 Eurov? To si lahko privoščijo samo bogati ali pa tisti, ki imajo take starše, da so jim šli za poroka ali pa so celo prevzeli del kredita! Na koncu lahko potegnem črto in rečem,… ...prikaži več, da tista, ki je plodna ima vedno lahko otroka, pa tudi če v denarnici nima niti 5 eurov. Vedno več je takih, ki imajo otroke za to, da vlečejo socialko. Kje je tle pravica ? Za otroke jim pa tako ni mar! Tiste, ki pa nismo plodne ali pa imamo partnerje z slabšimi spermiji, pa lahko z glavo ob zid tolčemo, če hočemo, ampak otroka ne bomo nikoli dobile, ker nimam denarja, da bi ga kupile. Nimam 11.000 eurov, nimam jih od kje vzeti ! Še enkrat pa ponavljam, da je moja pravica postati Mati ISTA kot pa pri katerikoli drugi ženski na tem planetu. Država dela te razlike med nami, ki so krivične in nepravične !
Zanimalo bi me koliko so bili otroci ob posvojitvi stari in kakšen je bil končni znesek, ki so ga za otroka posvojitelji dali? Vedno več nas je takih, ki ne moremo imeti svojih otrok. Jaz imam isto pravico do otroka… ...prikaži več kot katerakoli druga ženska! Ravno tako želim za otroka skrbeti, ga imeti rada, ga učiti, vzgajati skupaj z mojim partnerjem. Zakaj država nalaga nalaga tistim, ki smo že tako oškodovani s strani Matere Narave in sčrno prizadeti, ker ne moremo imeti svojega lastnega otroka, DODATEN in ZELO OBREMENILEN strošek na nas? Otrok stane...pohištvo,oprema,obleke,igrače,hrana,šola,tečaji itd.Če hočeva imeti otroka, skupaj z vsemi temi rednimi stroški vred, pa morava midva plačati še 11.000 eur, da ga sploh imava? Postopki bi morali biti občutno cenejši, hitrejši, informacije dostopnejše, uradniki prijazni in komunikativni, ker bi se vsi morali zavedati, da mi plačujemo duplo psihično in duplo finančno in ne ni čudno, če je posvojitev malo, kdo pa si lahko privošči, da bi kupil otroka
skratka posvojitve potekajo iz držav, kjer je birokracija malo manj požrešna