V Alicante je možno poceni leteti iz Zagreba in Celovca. Če vas zanima še kaj več kot ležanje na plaži, ponuja odlično izhodišče tudi za raziskovanje sosednje regije Murcija. Petdnevni najem malega avta bi sredi aprila letos stal le okrog 80 evrov.
Regijska prestolnica Murcija je od letališča Alicante oddaljena 45 minut in je primerno izhodišče za dnevne izlete na sever regije, sicer pa se boste bolj verjetno nastanili kje ob morju.
Najdaljša ulica v Španiji, levo in desno pa morje
Razgleda na morje je na polotoku La Manga veliko, saj gre za 21 kilometrov dolg in povprečno le sto metrov širok polotok, na eni strani je laguna oziroma zaliv, ki mu rečejo manjše morje ali Mar Menor, na drugi pa Sredozemsko morje. Cesta na tem polotoku je menda najdaljša ulica v Španiji, dolga kar 19 kilometrov, zaradi velikega števila hotelov in apartmajskih naselij pa malo spominja na Miami ali Cancún.
Na rtu na začetku polotoka stoji svetilnik Cabo de Palos, ki je odlična razgledna točka in na katerega se splača povzpeti, a se je treba vnaprej najaviti. Pred leti so želeli svetilnik preurediti v butičen hotel, a so lokalni prebivalci organizirali proteste, napisi na cesti, ki vodi do svetilnika, so še dobro vidni. Zdaj v svetilniku biva družina, ki skrbi za svetilnik in tudi za okoliških, mislim da 17 svetilnikov, ki so seveda avtomatizirani.
Nekoč je bil svetilnik tudi na bližnjem otoku Isla de Hormigas (Otok mravelj), a se je podrl v neurju, umrla pa je tudi celotna družina, ki ga je oskrbovala. Področje med rtom in otoki je naravni park in je menda raj za potapljače, na dnu je več ladijskih razbitin, med njimi tudi ladja, ki je v začetku 20. stoletju na poti iz Genove proti Buenos Airesu potonila tukaj, saj je morje preplitvo, pluti bi morala po zunanji stran Otoka mravelj, ki naj bi ime dobili po rakcih, ki so bili zaradi tokov tam v ravnih vrstah kot mravlje.
Kjer ti pot prekriža kameleon
Regionalni park Calblanque blizu Caba de Palos nam je pripravil eno lepših presenečenj na potovanju, pot do plaže sta nam namreč dvakrat prekrižala mala kameleona. Prvi je bil živo rumene barve, drugi pa zelen, ko je splezal v posušeno rastje ob cesti pa smo lahko opazovali, kako je po hrbtu začel postajati siv. Navadno je mogoče v lagunah videti plamence, a nismo imeli sreče.
Pot do lepe in vsaj v tem času neobljudene plače ni dolga, poleti je treba parkirati nekoliko dlje, a do izhodišča vozi kombi.
Na plaži ni signala za mobitel niti stranišč ali bara, za naju s kolegom Borisom z Večera se je ustavil čas. Ura na mobilnem telefonu se je namreč, ker ni bilo signala, premaknila za dve uri nazaj. Zakaj, nimam pojma, kaj takega se mi ni zgodilo še nikoli. Ko sem že precej sestradan ugotovil, da gremo na kosilo že takoj in ne šele čez dve uri, sem si oddahnil.
Pozabite na paello, tu je caldero
V Murciji nimajo paelle, ta je po besedah našega vodiča Carlosa značilna le za Valencijo, a seveda imajo svojo vrsto rižote, ki se ji reče caldero. Ime je dobila po loncu, v katerem so jo ribiči včasih na ognju kuhali kar na plaži, v lonec pa so poleg riža sodile ribe, ki jih niso uspeli prodati.
Preizkusili smo ga v gostilni Bocana de Palos, a če bi se zaradi riža odpovedali odlični tuni ali ocrtim sardelam za predjed, bi bilo škoda.
Bolj ali manj ob plaži vse do mesta Águilas, ki smo ga obiskali kasneje, poteka tudi pohodna pot GR92, ki je označena z rdečo in belo barvo.
Pol ure od Caba de Palos je Cartagena, pristaniško mesto južno od Murcije, ki slovi po rimskem amfiteatru. V Puli je gotovo impresivnejši, a tukaj je name naredilo največji vtis je, da so še leta 1990 nad amfiteatrom v blokih živele številne družine. Ko so začeli zidati novo stavbo (še zdaj stojita le dve steni), so ugotovili, da je spodaj arheološko najdišče. Preselili so vse stanovalce in šele pred dvajsetimi leti izkopali celotni amfiteater.
Na kakšnem presečišču kultur je stala Cartagena, boste lahko v desetih metrih začutili, ko boste iz muzeja skozi nekakšen predor hodili proti amfiteatru. Na vaši levi bo obzidje iz muslimanskih časov, le nekaj korakov naprej boste hodili po mozaiku, ki je bil nekoč tlak rimske vile, nad vami pa bodo zidovi nekdanje katedrale. Ogleda vredni so tudi ostanki rimskega foruma.
Cartageno so v tretjem stoletju pred Kristusom ustanovili Kartažani in jo poimenovali Novo mesto (Kart Hadašt), tukaj je menda Hanibalov brat poskušal ustaviti Rimljane, ki so šli nad Kartagino in jo kasneje do tal porušili, a mu ni uspelo. Pod Rimljani pa je bilo mesto znano kot Nova Kartagina (Carthago Nova) ali kot Carthago Spartaria. To poimenovanje izvira iz vrste trave, ki ji pravijo esparto in iz katere so pletli vrvi in izdelovali obuvala. Z kolegom Borisom z Večera sva prišla na idejo, da morda iz te besede izvira tudi poimenovanje za espadrile.
Ko je španski kralj Judom dal ultimat, da se morajo pokristjaniti ali pa zapustiti Španijo, so Sefardi odpluli iz Cartagene, ena skupina je pristala v Solunu in se nato naselila v Sarajevu.
V okolici Cartagene lahko naročite posebno kavo, ki ji rečejo asiatico (aziatiko). V kozarčku je spodaj kondenzirano mleko, nato pa kava, lokalni liker 43 (Liquor 43) in žganje, okus je bil v našem primeru bolj po alkoholu kot po kavi. Slastno.
V naslednjih delih reportaže bomo opisali še Murcijo, vinsko središče Bullas, romarsko središče Caravaca de la Cruz, Lorco, Águilas, ter nacionalni park Siera Espuña.
Več o regiji Murcija lahko najdete na njihovi spletni strani, ki pa je na voljo le v španščini in angleščini.
janez.zalaznik@styria-media.si
