Ljubljanski stanovanjski sklad (JSS MOL) je tako kot že več let zapored tudi letos objavil tri javne pozive za občane, ki kot pravijo na skladu, nekoliko odstopajo od njihovega osnovnega poslanstva oziroma pristojnost in nalog, ki je "zagotavljanje sredstev za gradnjo, pridobivanje in oddajanje neprofitnih stanovanj in stanovanj namenjenih za začasno reševanje socialno ogroženih občanov MOL".
Prvi poziv je namenjen nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva kot javno-zasebnega partnerstva, drugi je namenjen nakupu stanovanj z ustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanja in izplačilom dosmrtne mesečne rente, tretji pa možnosti za dodelitev stanovanjska posojila za rekonstrukcijo in vzdrževalna dela na stanovanjskih stavbah na območju MOL.
Za tri razpise 300.000 evrov
Za vse tri razpise oziroma pozive je skupaj na voljo 300.000 evrov, kar se zdi nizka vsota glede na to, da naj bi za ta denar sklad sofinanciral nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva, del sredstev namenil za odkup stanovanj občanov, ki se odločijo za prodajo in dosmrtno služnost stanovanja z izplačilom rente in še dodelitev posojil za rekonstrukcijo in vzdrževanje.
Glede na odgovore, ki smo jih prejeli iz ljubljanskega stanovanjskega sklada, pa znesek ni težava, saj jim sredstva celo ostajajo. Zanimanja za omenjene tri razpise je namreč izjemno majhno.
Zanimanje Ljubljančanov izjemno majhno, denar ostaja
Razpisa za javno-zasebno partnerstvo in rentni odkup stanovanj objavljajo vsako leto že od leta 2004, izjema je bilo le leto 2010. V dvajsetih letih se je na razpis javno zasebnega partnerstva prijavilo 122 občanov, skoraj polovico (53) prejetih vlog so na skladu zavrgli ali zavrnili. Ustreznih in odobrenih je bilo 69 vlog, nakupe pa so izvedli le v 18 primerih. V zadnjih treh letih nobenega, na letošnji poziv pa so do zdaj prejeli tri vloge.
Na povabilo za odkup stanovanja z ustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanja in izplačilom dosmrtne mesečne rente se je od leta 2004 do današnjega dne prijavilo 22 občanov, sklenjenih pa je bilo sedem prodajnih pogodb. Na podlagi trenutno objavljenega povabila niso prejeli še nobene vloge.
"V obdobju preteklih deset let smo izvedli 10 nakupov stanovanj po modelu deljenega lastništva kot javno zasebnega partnerstva in tudi 4 nakupe stanovanj z ustanovitvijo dosmrtne služnosti in izplačilom dosmrtne rente," pravijo.
Leta 2021 so skladno z majhnim zanimanjem občanov od 300.000 evrov porabili le 90.000 evrov, in sicer za rentni odkup, leta 2022 so porabili vsa sredstva, od tega skoraj 280.000 evrov za rentni odkup in nekaj malega čez 20.000 evrov za posojila. Lani pa do občanov ni prišel niti evro izhaja iz podatkov, ki so nam jih posredovali.
Cena je misija nemogoče
Razloge, zakaj je zanimanja Ljubljančanov, da bi si s prijavno na razpise izboljšali svoje bivanjske razmere, lahko med drugim iščemo v pogojih, ki jih morajo izpolnjevati.
Poleg dohodkovnega cenzusa, kamor se vštevajo mesečni dohodki gospodinjstva in tudi drugo premoženje in omejitve velikosti stanovanja glede na število članov gospodinjstva, je morebiti glavna ovira cena kvadratnega metra izbranega stanovanja.
Štiričlansko gospodinjstvo ima lahko najmanj 2818 in največ 5374 evrov mesečnih dohodkov, meja drugega premoženja je 36.000 evrov, na trgu pa lahko izbere stanovanja, ki je veliko od 55 do 82 kvadratnih metrov.
Cena kvadratnega metra stanovanja je lahko največ 2800 evrov, cena kvadratnega metra stanovanj manjših od 55 kvadratnih metrov pa je lahko 100 evrov več, kar pa je v Ljubljani precej nizko postavljena cena.
Po zadnjih podatkih Gursa se je lani povprečna cena kvadratnega metra rabljenih stanovanj v prestolnici ustavila tik pod 4000 evri. Trenutno se na nepremičninskem portalu oglašuje 166 stanovanj, ki ustrezajo velikosti od 55 do 82 kvadratnih metrov, povprečna cena kvadratnega metra pa je skoraj 4200 evrov. Ob tem dodajmo, da smo iz iskanja izločili vsa, ki so zgrajena po letu 2010. Če bi upoštevali tudi ta, se cena kvadratnega metra povzpne na 4700 evrov.
Zahtevam, ki jih pred štiričlansko gospodinjstvo postavlja mestni stanovanjski sklad, ustrezajo tri stanovanja.
Še višje so cene kvadratnega metra manjših stanovanj. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanj, velikih od 20 do 55 kvadratnih metrov, je krepko čez 5000 evrov, pri čemer smo prav tako izločili novejša.
Najti stanovanje za 2800 ali 2900 evrov na kvadratni meter je v Ljubljani misija nemogoče.
Sklad ne želi dodatnega pritiska na cene
"Obe ceni sta določeni ob upoštevanju več vidikov. Eden od bistvenih je, da je razpis namenjen nakupu stanovanj, ki niso nova. Razpis tudi ni namenjen nakupu stanovanj na cenovno dražjih lokacijah. Navedeni najvišji ceni in navsezadnje tudi omejena višina sredstev za ta razpis so določeni namenoma, in sicer z željo, da JSS MOL s postavljanjem visokih maksimalnih cen kvadratnega metra in zagotavljanjem večje vsote sredstev za ta razpis ne bi ustvarjal dodatnega pritiska na cene nepremičnin na območju MOL," na skladu odgovarjajo na vprašanje, zakaj so cene postavljene tako nizko.
Obvezno plačilo nadomestila in odkup
Če gospodinjstvu kljub cenam uspe najti stanovanje, ki ustreza razpisnim pogojem in sklene pogodbo o javnem zasebnem partnerstvu, to pomeni, da mora vsaj 60 odstotkov vrednosti nakupa financirati samo, največ 40 odstotkov vrednosti pa zagotovi sklad. Potem pa mora v 15 letih od JSS MOL odkupiti preostali delež stanovanja, "v vmesnem času pa plačuje za uporabo solastniškega deleža JSS MOL mesečno nadomestilo za uporabo, ki je primerljivo z neprofitno najemnino, pri čemer se to zaračunava le za delež, ki je v lasti JSS MOL."
Nadomestilo za uporabo, ki je primerljivo z neprofitno najemnino, je odvisno od velikosti stanovanja, števila točk, korekcijskega faktorja, letne stopnje in lokacijskega dejavnika. Na skladu navajajo konkretni primer. "Višina nadomestila za uporabo za stanovanje, ki meri 54 m2 in ima 253 točk, je letnik 1978, za solastniški delež JSS MOL v višini 40 odstotkov znaša 84 evrov na mesec".
V 15 letih je to približno 15.000, hkrati pa mora odkupiti 40-odstotni delež sklada, ki upoštevajoč najvišjo dovoljeno ceno kvadratnega metra (2900 evrov) znaša nekaj manj kot 63.000 evrov.
Sklad stanovanja odkupuje po nizkih cenah
Po praktično enakih cenah sklad tudi odkupuje stanovanja občanov, ki se odločijo za dosmrtno služnost in izplačilo rente. Cena je sicer odvisna od starosti stanovanja, njegovega stanja, potrebnih vlaganj in lokacije. "V zadnjih treh letih je znašala povprečna cena za kvadratni meter stanovanja 2800 evrov."
Občani, ki se odločijo za prodajo stanovanja, v tem lahko živijo še naprej in za uporabo stanovanja plačujejo nadomestilo za služnost, ki je primerljivo z višino neprofitne najemnine. "Namen prodaje stanovanja je pomagati občanom izboljšati njihov materialni položaj. Upravičenci do prodaje stanovanja so namreč posamezniki, katerih mesečni dohodek ne presega gornje meje dohodka, kot ga določa pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. S prodajo stanovanja občan na eni strani pridobi pravico do prejemanja dosmrtne mesečne rente, na drugi strani pa vsi stroški vzdrževanja stanovanja preidejo na novega lastnika," pojasnijo na skladu.
Višine rent glede na starost in premijo
Premija, od katere je med drugim odvisna renta, je znesek, ki ga sklad kot kupec plača izbrani zavarovalnici, prodajalec pa si bo ob upoštevanju višine vplačane zavarovalne premije in starosti zagotovi prejemanje dosmrtne mesečne rente.
Premija je lahko enaka celotni ali le delu dogovorjene kupnine, zmanjšane za davek na promet z nepremičninami, še dodajo na skladu. Kot rečeno, so v zadnjih 10 letih za takšno rešitev materialnega položaja odločili v štirih gospodinjstvih, letos pa sklad na ta razpis še ni prejel vloge.
Vsi trije razpisi, ki so dostopni na spletni strani sklada, so odprti do konca letošnjega oktobra.
GLAVNO DA VLEČEJO SEKRETARSKE PLAČE
Tole je pa res ena bedarija, postavljati tako neumne, nerealne in nepraktične pogoje.
Neki razpisi v smislu "glavno, da jih imamo... Če jih pa ljudje ne morejo izkoristiti, je pa to njihov problem". Samo en dokaz več, kako nepraktična in nerealna je slovenska birokracija. To je tako, kot da bi jaz prodajalcem vozil… ...prikaži več dal razpis za nakup 10 vozil, pogoj za nakup pa bi bil, da je cena vozila 60% nižja od njegove realne cene na trgu...