Sodna poravnava vsebuje opravičilo države zakoncema Šilih zaradi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva in zaradi trajanja postopka. Prav tako vsebuje obžalovanje in sožalje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, da je do smrti Gregorja Šiliha prišlo ob prejemu medicinske pomoči. Sožalje je danes na mariborskem sodišču Šilihovima tudi javno izrekel pooblaščenec slovenjgraške bolnišnice, odvetnik Andrej Kac.
Poravnava zajema tudi denarno odškodnino, višino katere pa strani niso želele razkriti. Odškodnino bo plačala država in ne gre v breme slovenjgraške bolnišnice.
Država se je zavezala, da sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito, neodvisno in nepristransko ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za smrt posameznika, ki je prejemnik medicinske pomoči v Sloveniji. S soglasjem zakoncev Šilih se bo ta projekt države imenoval Projekt Šilih, je danes po podpisu poravnave v izjavi za medije dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki je poravnavo podpisal v imenu države.
Z doseženim sta zadovoljna
"Danes je zmagovalni dan," je za medije dejala Franja Šilih. Z doseženim je zelo zadovoljna, čeprav s poravnavo ni bila priznana zdravniška napaka slovenjgraške bolnišnice, ki je sprejela Gregorja Šiliha v začetku maja 1993, kar sta v različnih sodnih postopkih želela dokazati Šilihova. Po besedah Franje Šilih so zdaj dosegli vsaj obliž na rano, ob tem pa je poudarila, da višina odškodnine sploh ni pomembna, pomembno je, da so se zadeve zaključile in da bosta z možem lahko živela normalno življenje.
S poravnavo se je po ministrovih besedah zaključila "kalvarija", ki se v pravni državi ne bi smela zgoditi. "Jaz ne želim biti minister za pravosodje v državi, kjer končnega odgovora, pravnega odgovora ali medicinskega odgovora na tako vprašanje, zakaj in kako je nekdo umrl, toliko časa ni," je danes poudaril minister, ki je prepričan, da bi brez poravnave zadeva najbrž trajala še leta.
Da se podobno ne bi več dogajalo, se je država zavezala, da bo vzpostavila učinkovit sistem preverjanja in razčiščevanja medicinskih napak, kar je od države zahtevalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Koordinator projekta bo ministrstvo za pravosodje, je povedal Klemenčič.
Primer Šilih sega v leto 1993, ko sta maja tega leta starša po njegovi vrnitvi iz tujine takrat 20-letnega Gregorja Šiliha pripeljala v slovenjegraško bolnišnico zaradi zaradi izpuščajev po telesu. Dežurna zdravnica mu je vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in 19. maja 1993 umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Pravico sta iskala v več kazenskih in civilnih postopkih, med drugim tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
dezurni@zurnal24.si
Napake se še vedno dogajajo in to zelo hude. Vse bojo naredili,da jih prikrijejo.