Pozlatili bomo proračun

Fiskalno pravilo. Uravnotežen proračun moramo doseči čim prej, vsekakor pa v tem mandatu, je po sestanku predsednikov parlamentarnih strank povedal predsednik vlade Janez Janša. “Svetel vzor je Nemčija, ki je svoj proračunski primanjkljaj spravila na polovico odstotka v rekordnem času,” je dodal. Vsi predsedniki so potrdili stališče, da vnos zlatega fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo podpirajo.

V ustavi bi se spremenil 148. člen, v njem pa bi bilo zapisano, da so proračuni v Sloveniji uravnoteženi ali s presežkom ter brez zadolževanja, razen če se zgodijo velike naravne nesreče. Z dvotretjinsko večino bi nato sprejeli tudi ustavni zakon, ki bi podrobneje urejal izvajanje pravila. Med drugim bi bila v njem terminski načrt, do kdaj je treba izenačiti proračun, in določilo, da se mora morebitni primanjkljaj samodejno izravnati v naslednjem letu – z dvigom davkov ali zmanjšanjem izdatkov.

Nekateri ekonomisti proti ...

“Sem odločno proti vnašanju takega pravila v ustavo; to je popoln nesmisel. Gre za poseganje v ekonomske zakonitosti,” je prepričan ekonomist Jože Mencinger. Pravi, da se javni dolg v Evropski uniji giblje med sedmimi odstotki v Estoniji in 140 odstotki v Grčiji, stanje pa je v vsaki državi drugačno. Pri tem pravilo, kot dodaja, ne upošteva, ali gre za zadolženost doma ali v tujini, višino obrestne mere in zadolženosti preostalega gospodarstva.

Vnašanju zlatega fiskalnega pravila v ustavo nasprotuje tudi ekonomist Aleksandar Kešeljević. “Že zdaj smo imeli fiskalna pravila – maastrichtska pravila, pravilo o izravnanem proračunu, fiskalno pravilo o omejitvi javnofinančnih odhodkov. Zato se postavlja vprašanje, v čem je dodana vrednost dodatnega pravila, če že obstoječih nismo spoštovali,” poudarja. Po njegovem mnenju je najslabše, da bomo pravilo sprejeli, nato pa ga ne bomo spoštovali. Če ga bomo zapisali v ustavo, bo to najrigidnejša oblika omejevanja, meni, fiskalno pravilo pa mora omogočati določeno fleksibilnost, ki je potrebna predvsem v času krize.

... drugi za

Odrekanje fleksibilnosti pa podpira ekonomist Sašo Polanec. Pravi, da imajo zdaj “politiki nenehno skušnjavo, da kupijo podporo volilcev”. To pomeni, da so proračunski primanjkljaji pogostejši, kot bi bili sicer. “Če v ustavo zapišeš pravilo, ki omejuje takšno zadolževanje, pa politikom zavežeš roke,” dodaja Polanec. Zaradi pravila pa bomo morali po njegovem mnenju pogosteje spreminjati tudi davke, ki se zdaj niso spreminjali, kar je dajalo občutek ugodja.

“Pravilo je nujno, zato sem tudi sam del civilne iniciative za zaustavitev zadolževanja,” pa pravi ekonomist Igor Masten. Tudi v iniciativi so predlagali uvedbo pravila za izravnan proračun, ki bi določilo omejitev rasti izdatkov v času nadpovprečne gospodarske rasti, da bi se ustvarile rezerve za čas krize. Uvedli bi tudi neodvisen fiskalni svet, varuha, ki bi med pripravo proračuna ocenjeval skladnost s temi določili.