V Sloveniji se med 29. in 30. septembra mudi predsednik mednarodne federacije za starodobna vozila FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Ancients), gospod Horst Brüning. S svojim obiskom je poudaril pomen prireditve Izbor Slovenije 2012 – Concours d'Elegance, ki jo na muzejskem trgu med Metelkovo in Maistrovo takrat prvič organizira Mercedes klasik klub Slovenija pod pokroviteljstvom zveze SVS (Starodobna vozila Slovenije), v sozvočju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM), Slovenskim narodnim muzejem in Muzejem sodobne umetnosti (MSUM+), kjer se bodo odvijale tudi okrogle mize in predavanja.
Razstavljenih je okoli 50 izbranih starodobnih osebnih vozil iz različnih krajev Slovenije, ki jih bo po mednarodnih standardih FIVA ocenjevala posebna komisija, svoj subjektivni izbor pa bodo lahko izrazili tudi obiskovalci. Namesto klasičnih pokalov bodo zmagovalci v posameznih kategorijah prejeli kopije vaške situle, vsa sodelujoča vozila pa tudi posebno (tehnološko zahtevno izdelano) spominsko plaketo.
Horst Brüning je sicer zelo iskan gost podobnih zelo znanih prireditev po vsem svetu, kot strokovnjak na svojem področju pa tudi upoštevan govorec in lobist v številnih parlamentarnih komisijah in strokovnih odborih, ki se ukvarjajo s statusom starodobnih vozil.
Že nekaj let več kot 70 držav aktivno sodeluje pri oblikovanju končnega besedila tako imenovane Torinske listine, ki naj bi bila kot mednarodno veljaven dokument sprejeta na naslednji skupščini FIVA. Gre za sedanjost in prihodnost mobilne tehnične kulturne dediščine, uskladitev pojmovanja postopkov pri obnavljanju starodobnih vozil in postavitev enotne strokovne terminologije. Rezultati tega pionirskega dela bodo v bodoče bistveno vplivali na aktiven odnos do starodobnih vozil, ki zanamcem ne smejo ostati le kot mrtvi muzejski eksponati, temveč kot živ odraz mobilnosti in bliskovitega razvoja od konca XIX. stoletja pa vse do danes.
Zanimiva je tudi trenutna definicija starodobnih vozil, kot jo deklarira mednarodna organizacija FIVA: historično vozilo je mehansko gnano vozilo, ki: je staro vsaj 30 let, je ohranjeno in vzdrževano v historično korektnem stanju, se ne uporablja za vsakodnevne prevoze, se ohranja zaradi njegove tehnična in zgodovinske vrednosti.
