Takšen sklep, ki odstopa od že potrjenega vladnega sklepa iz avgusta 2011, je v tem tednu sprejela vlada. Po stari različici bi moralo biti do aprila 2019 zagotovljeno obratovanje dvocevnega predora Karavanke, torej promet po obeh ceveh.
Trenutno je v obratovanju prva faza karavanškega predora, in sicer ena predorska cev od prvotno načrtovanih dveh. Glede na minimalne varnostne standarde, ki jih je EU predpisala v 2004, je treba do leta 2014 vse predore ustrezno varnostno nadgraditi. Ker je predor Karavanke meddržavni, Avstrija pa ima veliko število predorov, se je ta rok v primeru tega predora podaljšal do aprila 2019.
Slovenija in Avstrija sta imeli v začetni fazi pogajanja različne poglede glede nadgradnje predora Karavanke. Slovenska delegacija je vseskozi zagovarjala izgradnjo druge cevi kot najbolj optimalno dolgoročno rešitev, avstrijska stran pa le minimalno nadgradnjo, in sicer izgradnjo ubežnega rova.
Zastoji omehčali Avstrijce
Ko so se poleti leta 2011 in tudi v letu 2012 pred karavanškim predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, so se začela stališča o načinu nadgradnje zbliževati, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Avgusta lani je meddržavna komisija soglašala z izgradnjo druge cevi predora in sklenila, da se po izgradnji druge cevi ves promet preusmeri v novo cev, obstoječa, torej stara cev, pa se bo uporabljala za ubežni rov in se bo hkrati obnavljala s ciljem vzpostavitve prometa v obeh ceveh.
Z vidika kakovostne in celovite obnove stare predorske cevi, katere poškodbe so danes že jasno vidne, je po ocenah ministrstva vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična in strokovno utemeljena rešitev. Na ta način bo sanacijo stare cevi mogoče izvesti kakovostno, brez zastojev oz. morebitnega zaprtja predora.
Novembra lani se je meddržavna komisija dogovorila za pripravo terminskega plana izvedbe celotnega projekta s ciljem dokončati izgradnjo druge predorske cevi do aprila 2019.
Slovenska delegacija je tudi obvestila Avstrijo, da je Slovenija začela s postopkom umeščanja v prostor druge cevi predora Karavanke. Z gradnjo druge predorske cevi je potreben državni prostorski načrt, ki ga je Avstrija že pridobila v okviru pridobivanja dovoljenja za prvo cev.
Postopek umeščanja bi se lahko po predvidevanjih ministrstva končal v letu 2015, je pred časom pisal časnik Finance. Bo pa ministrstvo vzporedno poskušalo pridobiti gradbeno dovoljenje in dokumentacijo za izvedbo. O stroških odkupa zemljišč ne želijo špekulirati.
Ali je res logično in normalno, da bomo predor na papirju "umeščali v prostor" 3 leta, vsi postopki fizičnega umeščanja pa bi se naj zgodili v 4-ih letih? Na koncu bo zaradai standardnih zapletov pri oddaji javnega naročila ostalo za… ...prikaži več gradnjo manj kot za administrativne postopke. Lahko na ta način dobimo ugoden in kvaliteten objekt?Vzorčen primer produktivnosti naše javne uprave Republike Slovenije.