Negativne posledice bolj občutijo tisti dobavitelji, ki so vezani zgolj na trg EU, ne glede na to pa krizi bolje kljubujejo inovativna in globalno konkurenčna podjetja.
V Evropi je v prvih enajstih mesecih leta 2012 na letni ravni prodaja avtomobilov upadla za 7,6 odstotka, v Sloveniji pa za kar 16,3 odstotka. Globalno pa avtomobilska industrija beleži rast, ki je napovedana tudi za leto 2013. Ocene napovedi rasti za leto 2013 so nekje med sedmimi in osmimi odstotki glede na leto 2012, je povedal direktor Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen.
Upad prodaje avtomobilov v Evropi ima določene negativne posledice, vendar pa se evropski proizvajalci in dobavitelji tega zavedajo že nekaj časa, pravi Bušen. V Sloveniji negativne posledice čutijo predvsem tisti, ki so s svojim delovanjem pretežno omejeni na evropske trge.
Kot pravi, se scenarij odziva na krizo prilagaja konkretnim številkam. Trenutno so aktivno vključeni v iskanje rešitev, kako zagotoviti konkurenčnost sektorja, zlasti globalno konkurenčnost skozi prostotrgovinske sporazume, kako še povečati varnost produktov, predvsem pa kako zagotoviti dovolj človeških in finančnih virov.
Prav financiranje skozi kreditno linijo SID banke za čisto in energetsko učinkovito slovensko dobaviteljsko industrijo, kjer so podjetja na osnovi elaboratov prejela dolgoročna posojila za industrializacijo projektov na področju zmanjšanja emisij in povečanja energetske učinkovitosti vozil, ima dobre in razmeroma hitro realizirane učinke ter je kot tako bilo izpostavljeno v EU kot eden od treh primerov dobrih praks, pravi Bušen.
"Ta ukrep je slovenskim podjetjem omogočil, da so v času zmanjšanega finančnega toka uspešno sledila svojim kupcem, in njihovo dolgoročno konkurenčnost. To se kaže tudi v tem, da je zmanjšanje naročil opazno manjše, kot je padec prodaje vozil, kar pomeni, da smo vključeni v projekte proizvajalcev vozil, ki se dobro tržijo zaradi njihove inovativnosti in novih tehnologij," je pojasnil prvi mož avtomobilskega grozda in dodal, da bo zato ta oblika finančnega vzpodbujanja tudi v novem programu, ki je del akcijskega načrta za avtomobilsko industrijo EU pod imenom Cars 2020.
Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi Cars 2020, ki vsebuje konkretne predloge za spodbujanje naložb v napredne tehnologije in inovacije za čista vozila, za izboljšanje tržnih pogojev, za podporo industriji pri dostopu na globalni trg, za spodbujanje naložb v usposobljeno delovno silo, je dobra podlaga za pripravo integriranega dokumenta Slovenska industrijska politika.
"Glede na trenutne krizne razmere v EU, kjer se prodaja vozil krči, bodo zahtevani večji napori prav pri širitvi na hitro rastoče trge. Zmagovalci krize bodo globalno konkurenčna inovativna in prilagodljiva avtomobilska podjetja in Slovenija ima takšne zmagovalce v svojih vrstah," zagotavlja Bušen.
Slovenski dobavitelji v avtomobilski industriji imajo po ocenah avtomobilskega grozda okoli 24.500 zaposlenih. V času krize, v letih 2008 in 2009, je bila številka za do osem odstotkov nižja, a je po tem število zaposlenih naraslo za več kot to.
49
ogledov
Slovenska avtoindustrija pričakuje rast
Kljub temu da prodaja avtomobilov v Evropi še naprej upada, je slovenska avtomobilska industrija v letu 2012 zabeležila od dve- do triodstotno rast, podobno pričakuje tudi v letu 2013.