Države Evropske unije so predlani podelile daleč največ državljanstev v zadnjem desetletju. Kar tri četrtine ljudi pa je nova državljanstva dobilo v Španiji (225.800), Veliki Britaniji (207.500), Nemčiji (115.100), Italiji (100.700) in Franciji (97.300).
V Sloveniji trend negativen
V Sloveniji smo podelili okoli 1.500 novih državljanstev, kar je primerljivo z letom poprej, v primerjavi s prejšnjimi leti pa število pada. V 2009, 2010 in 2011 smo tako podelili okoli 1.800 državljanstev. Od tega največ ljudi prihaja iz Bosne in Hercegovine, Italije in Srbije.
Slovenija ima že nekaj let negativen selitveni prirast. Če primerjamo priselitve in odselitve v predlanskem letu, lahko ugotovimo, da se je zaradi selitev Slovenija ostala brez 149 oseb. Število Slovencev, ki se izseljujejo, se namreč povečuje. Leta 2011 se je izselilo 4.679 oseb, leto kasneje 8.191, predlani pa 7.789.
Priseljevanje kot rešitev za starajočo Evropo?
Čeprav evropske države pred migranti gradijo zidove, pa organizacije, ki se ukvarjajo z demografijo, že dlje časa ugibajo, da bi prav priseljevanje lahko predstavljalo dolgoročno rešitev za vse bolj starajočo se Evropo in tudi Japonsko. Na primer v Italiji naj bi se po izračunih Združenih narodov število prebivalcev iz zdajšnjih 60 milijonov do leta 2050 znižalo na 41 milijonov, na Japonskem pa naj bi se število prebivalcev kar prepolovilo na 105 milijonov.
Zadnje poročilo Evropske komisije (Staranje Evrope 2015) tudi za Slovenijo tako predvideva vse več migracij in prav zaradi njih se populacija Slovenije naj ne bi spustila nižje od dveh milijonov vse do 2060.