"Zakon, ki bistveno spreminja odnose v gradbeništvu, pišejo odvetniki, nas, ki v njem vsak dan živimo, pa nihče nič ne vpraša," je na novinarski konferenci dejal Mirko Požar, predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije.
"Ministrica nam je sporočila, da ne more priti na okroglo mizo, ker ima takrat druge obveznosti. Odpisali smo jim, naj nam povedo, kdaj ima prost termin, ampak za nas ni bilo nobenega prostega termina," je pojasnil.
"V združenju podizvajalcev v gradbeništvu smo izborili sprejem dveh zakonov: o direktnih plačilih in o vračilu DDV v insolvenčnih postopkih, zaradi česar je preživelo precej podjetij. Ampak izborili smo jih s protesti, ne z dialogom. Ali je to normalno, vas vprašam. Bo treba s hruškami pred ministrstvo?" je dejal.
Vodja gradnje: končno nekdo, ki bo odgovarjal?
Zakon prinaša vodjo gradnje, ki bo nadzoroval projektiranje načrtov za izvedbo, zastopal interese investitorja, vodil gradbišče in zagotavljal, da je objekt skladen s prostorskimi akti, varen in zanesljiv.
Rok Benda z Arhitekturne zbornice Slovenije pa nasprotno meni, da bo investitor končno dobil eno osebo, ki bo odgovorna in da se odgovovornost ne bo več prelagala.
"Sem razočaran, da kaj takega pride v javno razpravo, pisan je za gradnjo enodružinskih hiš. Faze gradnje so premalo opredeljene, veliko je nejasnosti, kdo kaj počne in kdo je za kaj odgovoren. Ne vem, ali je kdo od piscev zakona že kdaj bil na gradbišču in videl, kako stvari potekajo," je dejal Igor Banič, direktor uprave Pomgrada, ki je z okrog 700 zaposlenimi največji gradbinec pri nas.
Pri nas se ne bi nihče nikamor podpisal
Konec gradnje daljnovodov?
Škraba Flisova je še poudarila, da bi lahko predlog zakona onemogočil gradnjo daljnovodov. Z enim odstotkom lastnikov se namreč ni mogoče dogovoriti o služnosti in zdaj lahko, ker so bili v državnem prostorskem načrtu določena stojna mesta za stolpe, brez njihovega soglasja ustanovili služnost v javnem interesu. Po novem bo v državnem prostorskem načrtu le koridor, ne pa tudi stojnih mest, zato takšna "razlastitev" ne bo več možna.
Olajšanje za graditelje hiš
Vsi se strinjajo, da bo zakon prinesel pozitivne rešitve za gradnjo hiš. Po novem k vlogi za gradbeno dovoljenje ne bi bilo treba več prilagati podrobnih načrtov instalacij, in gradbenih konstrukcij. Bi se pa uzakonila prijava gradnje, ko bi morali vlagatelji predložiti projekt za izvedbo del.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Če v Avstriji to funkcionira potem ne vidim razloga da ne bi tudi v Sloveniji. Ni izgovorov. Nekdo mora biti odgovoren.
Sam sem bil na javni razpravi o novem zakonu in lahko povem, da so ga pisali arhitekti sami zase, vso ostalo stroko-gradbeništvo, elektro inženirje itd...pa je izpuščeno...tak zakon bi pomenil razpad sistema, kjer nihče več ne bi vedel kdo je za kaj odgovoren!!
Soglasja so čisto ok, samo izvedba je počasna in neodgovorna. To pa, da se ne soglaša za gradnjo, kjer to ni primerno je pa zelo ok. ne da pol z občinskim in državnim denarjem saniramo plazove, poplave itd. zaradi 5… ...prikaži več hiš. Ljudje se svojo kreaturo od arhitekture zadnjih 15 let orpostite izrazu "userjejo2 glih kjer jim paše. pol pa bentijo nad drago komunalo in podobnim. Seveda je drago, če vsak hoče zivet na samem. Toliko, kolikor je Slovenija po vsaki dolini z raznimi bajtami uničena je malo kje. Razpršena gradnja je draga, nevarna in prinaša vrečo brez dna stroškov za lokalne skupnosti in državo.