Gorenjska
118 ogledov

Mramor: Slovenija je v zadnjem času zgodba o uspehu

Dušan Mramor Anže Petkovšek
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je Slovenija v zadnjem času spet zgodba o uspehu. Je pa v pogovoru s slovenskimi dopisniki ob robu spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu poudaril, da zgodba ni končana.

Mramor je dejal, da so bili sogovorniki na skladu in v banki izjemno presenečeni nad razmerami v Sloveniji. "Slovenija je danes med državami, ki imajo dobro gospodarsko rast, kjer se znižuje brezposelnost in povečuje zaposlovanje, kar utrjuje zaupanje, da je sposobna narediti spremembe," je nadaljeval.

So pa ob pohvalah prišla tudi zelo jasna priporočila. Rast je namreč še vedno krhka in Slovenija mora izvesti vse potrebne strukturne spremembe ter brzdati apetite. "Zavedati se moramo, da smo krepko pod ravnjo rasti iz leta 2008 in ne moremo imeti takšne javne porabe kot takrat," je znova opozoril, tudi v luči nasprotovanja socialnih partnerjev reformam oziroma nadaljevanju varčevanja.

"Spremembe smo izvedli zato, da se uskladimo z dejanskim stanjem. Ko smo imeli padanje bruto domačega proizvoda (BDP), smo zmanjševali javno porabo s kratkoročnimi ukrepi na različnih področjih. Zdaj smo na tej nižji ravni porabe in ti kratkoročni ukrepi morajo postati dolgoročni," je rekel.

Zato v obeh mednarodnih finančnih ustanovah priporočajo nadaljevanje strukturnih reform, na drugi strani pa tudi "zelo pametno javnofinančno politiko".

Mramor naštel reforme

Minister je ob oceni, da se zgodba o nujnosti strukturnih reform v Sloveniji zelo dolgo vleče, zatrdil, da temu ni tako, saj je bilo reform že veliko.

"Izpeljali smo pokojninsko reformo, reformo trga dela, dokapitalizirali smo banke, ustanovili slabo banko in Slovenski državni holding (SDH). Strukturnih sprememb je Slovenija naredila celo vrsto, tako da so ti rezultati posledica teh sprememb," je spomnil minister, a v isti sapi dodal, da delo ni končano. "Strukturnih reform je še precej, smo jih pa zelo veliko naredili in to zelo težke," je povedal Mramor.

Vlada ni kriva

Na vprašanje o zapletih okoli privatizacije je minister odgovoril, da je Slovenija med državami z izjemno visokim deležem državnega lastništva podjetij. Zato je na eni strani treba spremeniti način upravljanja teh podjetij, kar je naloga nastajajoče strategije upravljanja s kapitalskimi državnimi naložbami. Na drugi pa je treba zmanjšati delež teh podjetij v državni lasti s privatizacijo. "Zato smo tudi naredili klasifikacijo podjetij na tista, ki jih ne bomo prodali ali jih bomo le delno, in na tista, kjer ni logično, da so v državni lasti in takšna bomo privatizirali," je povedal.

Mramor je zavrnil očitke, da je vlada kriva za neuspešno privatizacijo Telekoma Slovenije, in spomnil, da zakon o SDH na tem področju postavlja jasno ločnico med vlado in holdingom, ki ima vse pristojnosti v zvezi s prodajo. Vprašanj glede statusa Zavarovalnice Triglav v klasifikaciji naložb ni želel komentirati.

Brzdati moramo apetite

Po ministrovem prepričanju je Slovenija sicer zdaj na novem izhodišču, s katerega bo mogoča višja rast. Zato je glede slovenskih obetov optimist. Potencialna gospodarska rast države tako po njegovih besedah zagotovo ni med nič in enim odstotkom, ampak je na ravni dolgoročne rasti konec 90. let in v začetku novega tisočletja, ko je bila približno štiriodstotna ali enkrat višja od rasti v celotni EU.

"Menim, da je to potencialna rast Slovenije in če bomo vse strukturne reforme, o katerih sem govoril, izvedli in brzdali apetite, lahko to rast dosežemo, ob tem pa tudi razmeroma visoko zaposlenost," je ocenil. V tem primeru bo tako rast višja od ravni med dvema in 2,4 odstotka, kjer se zdaj gibljejo napovedi.

Komentarjev 5
  • Dioklecian 11:34 20.april 2015.

    Pa kaj so tej gobezdači vsi na nečem al kaj?

  • dragec 07:19 20.april 2015.

    Mramor je padu z Marsa

  • primorc91 19:52 19.april 2015.

    Prekerni delavci pač ne morejo biti merilo za zmanjšanje brezposelnosti. Mramor laže in manipulira. Tipičen liberalni kapitalist, ki ne vidi dlje od svojega bančnega računa.