"Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar pozivamo k odstopu," smo po prvem predlogu zakona o medijih junija letos lahko poskušali na komercialnih radijskih postajah. Takrat so se mnenja kresala predvsem glede višanja obveznih kvot slovenske glasbe in tega, katera glasba se vanje uvršča. Tudi drugi predlog je kmalu po predstavitvi pogorel, a kot kaže tudi tretji podpore ne bo doživel.
"Oni se ukvarjajo s stvarmi, kdaj se je nekatera skladba zavrtela, koliko so stari člani skupine... da bi se ukvarjali s pravimi stvarmi, kako urediti, da bo trg funkcioniral, pa ne," je tretji osnutek predloga komentiral Andrej Sraka, predsednik sindikalne konference glasbenikov, ki deluje znotraj sindikata Glosa. Sraka pravi, da bi si najprej želeli urediti področje kolektivnega upravljanja avtorskih pravic, ki jih zaenkrat večino upravljajo monopolne organizacije.
"V vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda"
Tokratni predlog, ki ga je ministrica že vložila v proceduro, predvideva, da bo morala biti najmanj polovica glasbe iz obveznih kvot slovenske - te ostajajo enake kot doslej - predvajana v času med 6. in 22. uro. Na ministrstvu pa ob tem dodajajo, da želijo s tem ukrepom zagotoviti, da se "v vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda".
Tako ministrstvo kot večina glasbenikov je že ob prvih dveh predlogih opozarjala, da so zdajšnje "slovenske noči" anomalija, ki jo je potrebno urediti, a je večina glasbenikov želela dvig kvot za predvajanje slovenske glasbe. V Sindikatu glasbenikov Slovenije so na primer zahtevali uzakonitev 51-odstotne kvote.
Na vidiku še ena evidenca
Namesto obveznega predvajanja glasbe glasbenikov mlajših od 25 let, ki so ga želeli uvesti v prejšnjem predlogu, pa je ministrstvo tokrat dodalo še določilo, da mora biti četrtina določene kvote glasba, ki je bila prvič predvajanja pred največ dvema letoma. Evidenco pa naj bi vodilo ministrstvo za kulturo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 skladb.
"Jaz si ne predstavljam, kako bodo to izvedli. Sem pa prepričan, da je tam toliko brihtnih glav, da se bodo zagotovo še spomnili, da potrebujemo še kakšno novo službo, ki bo to spremljala oziroma urad," je nekoliko cinično na predloge pripomnil še Sraka, čeprav na ministrstvu sicer zagotavljajo, da za vodenje evidence ne bodo potrebovali dodatnih zaposlitev in naj bi jo vodili z obstoječimi kadri.
V smiselnost evidence dvomi tudi direktor mreže Infonet, ki združuje več radijskih postaj, Leo Oblak, ki pravi, da je glasbe mlajše od dveh let, ki ni narodno zabavna in sledi tujim trendom, malo. "Načrt je uresničljiv, da če bodo slovenski glasbeni producenti proizvedli vsaj sto pesmi za vsako glasbeno zvrst upoštevajoč mednarodne produkcijske standarde."
"In logika je preprosta, če že plačaš tarifo SAZAS, potem raje vzameš znano ime"
Oblak ob tem sicer izpostavlja pozornost ministrstva, da bi pomagala novi generaciji glasbenikov, ki je na večini radijskih postaj močno zapostavljena. A tako kot Andrej Sraka je tudi Leo Oblak s prstom pokazal na monopolno organizacijo za kolektivno upravljanje avtorskih pravic: "Žal je Sazas z visokimi tarifami mladim glasbenikom praktično onemogočil brezplačno nastopanje, kjer bi se kalili. In tega ne more rešiti nobena kvota. Tako kot rabi športnik trening, rabi mladi glasbenik javne nastope. Na začetku mogoče tudi brezplačno, samo da se uči."
Ker pa so tarife Sazas enake za uveljavljene kot tudi mlade glasbenike, so slednji potegnili kratko. "In logika je preprosta, če že plačaš tarifo SAZAS, potem raje vzameš znano ime," pojasnjuje Oblak in ob tem dodaja, da je prav stara generacija, ki trenutno vodi Sazas, zaprla vstop mladim na sceno.
Problematičnost monopolnih kolektivnih organizacij za upravljanje z avtorskimi pravicami, na katero opozarjata sogovornika, sicer ni nova stvar in jo v trenutni vladi skušajo namesto na ministrstvu za kulturo spremeniti na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Ta je sicer sredi avgusta predstavil že drugi osnutek zakon na to temo in zatrdil, da ga bodo zdaj zagotovo sprejeli, saj to od nas do aprila zahteva tudi Evropska komisija, a so se nato vsi udeleženi do zdaj sestali le dvakrat.
V skladu z zakonom o medijih objavljamo odgovor Blaža Ranta, direktorja Združenja SAZAS:
Združenje SAZAS je mednarodno zastopstvo za avtorsko pravico, pooblaščeno s strani 220 držav sveta.
V slovenskem prostoru se prepogosto pozablja, da je avtorska pravica zasebna lastnina, ena od temeljnih človekovih pravic ter pravica avtorja do poštenega in pravičnega honorarja.
SAZAS v imenu več kot 2,5 milijona slovenskih in tujih avtorjev, ki jih zastopa, z dejstvi dokazuje neresničnost izjav g. Srake, člana vodstva kolektive organizacije IPF in sindikata GLOSA in g. Oblaka, lastnika več podjetji, ki imajo v lasti preko 15 radijskih postaj.
Članek namreč kaže na šibko poznavanje veljavne avtorske zakonodaje in nepoznavanje uveljavljenih mednarodnih standardov obeh sogovornikov.
Avtorska zakonodaja zapoveduje monopolno ureditev SAZAS, predlog spremembe avtorske zakonodaje ukinja monopolnost, na kar pa, kot bi zlahka preverili, ne pristajajo uporabniki.
G. Sraka in g. Oblak zamenjujeta vedenje o tem, kaj pomeni monopolna ureditev in kaj pomeni obvezno kolektivno varstvo pravic. Na pozitivne učinke ukinitve obveznega kolektivnega varstva SAZAS opozarja že dlje časa. Ravno predstavniki IPF, ki ga vodi g. Sraka, so na zadnjih sestankih o spremembah zakonodaje na ministrstvu za gospodarstvo nasprotovali ukinitvi obvezne zaščite preko kolektivne organizacije. In prav IPF, ki ga članek ne omenjajo, s svojimi, tudi do 3 krat višjimi računi kot SAZAS, uničuje trg mladim neuveljavljenim glasbenikom (račun za veselico: IPF 456,00€, SAZAS: 170,13€ račun za koncert: IPF 18.998,35€ SAZAS: 1.477,88€).
Pogled g. Srake, ki ga podpira tudi g. Oblak, citiramo, »Žal je SAZAS z visokimi tarifami mladim glasbenikom praktično onemogočil brezplačno nastopanje, kjer bi se kalili,« kaže na neznanje ali zavajanje, saj zakon zagotavlja avtorjem, ne glede na njihovo starost, da se v primeru javnih nastopov ščitijo sami.
Sporno je, da g. Oblak, ki prek lastniško obvladljivih radijev nezakonito predvaja ves avtorsko zaščiteni glasbeni repertoar in služi s svojo komercialno dejavnostjo, javno zagovarja: »In logika je preprosta, če že plačaš tarifo SAZAS, potem raje vzameš znano ime (…) in da je stara generacija, ki trenutno vodi Sazas, zaprla vstop mladim na sceno.« Dejstvo je, da g. Oblak prek lastniško obvladljivih radijev ne plačuje ustreznih nadomestil avtorjem – niti tujim »znanim imenom«, niti domačim.
Vodstvo SAZAS je voljeno na demokratičen način s strani vseh avtorjev. Besede g. Oblaka tako izgubijo ves smisel, obenem pa kažejo na nespoštovanje, ki ga g. Oblak izkazuje npr. g. Mojmirju Sepetu in g. Juretu Robežniku, ki sta člana vodstva SAZAS in sta napisal največ slovenskih še danes aktualnih večnih melodij.
Blaž Rant
Združenje SAZAS
V skladu z zakonom o medijih objavljamo odgovor predsednika Sindikalne konference glasbenikov Andreja Srake:
V članku dne 30.10.2015 z zgornjim naslovom so bile napačno povzete izjave g. Andreja Srake, predsednika Sindikalne konference glasbenikov (GLOSA SKG).
Andrej Sraka nikoli ni izjavil, da bi nasprotoval monopolnemu položaju kolektivnih organizacij. Ravno nasprotno: javno je zagovarjal monopol, saj omogoča pravno varnost obema stranema (imetnikom pravic in uporabnikom) ter je tržno učinkovitejši, kar vse je pojasnil tudi novinarki.
Andrej Sraka nikoli ni opozoril na problematičnost monopolnega položaja kolektivnih organizacij niti nikoli ni s prtom kazal na monopolno organizacijo Združenje SAZAS.
Absolutno nikoli ni navedel »Žal je Sazas z visokimi tarifami mladim glasbenikom praktično onemogočil brezplačno nastopanje, kjer bi se kalili. In tega ne more rešiti nobena kvota. Tako kot rabi športnik trening, rabi mladi glasbenik javne nastope. Na začetku mogoče tudi brezplačno, samo da se uči.«, kar mu v nadaljevanju v svojem odgovoru na objavljen članek celo očita Združenje SAZAS. Zato zavrača tudi vse ostale očitke, ki mu jih v objavljenem odgovoru pripisuje SAZAS.
Na kemoterapijah sem jo prisiljen poslušati, ker nimam svojega radia s seboj. Doma pa mi niti na misel ne pride, da bi poslušal ta radio.
Na kemoterapijah sem jo prisiljen poslušati, ker nimam svojega radia s seboj. Doma pa mi niti na misel ne pride, da bi poslušal ta radio.
Ne mi ni. Na kemoterapijah sem jo prisiljen poslušati, ker nimam svojega radia s seboj.