Slovenci spet radi otroke poimenujemo po dobrotniku

Danes goduje Miklavž, prvi od decembrskih dobrotnikov, ki po izročilu obdaruje predvsem otroke. Nekaterim je darila pustil ponoči ter peharje napolnil s suhim sadjem in piškoti. Nekatere pa je obiskal že v soboto, na predvečer svojega godu, ko je s spremstvom, angeli in parkeljni, pridnim otrokom prinašal darila, porednim pa šibe.

Z materialnimi darovi se spomnijo zapuščenih otrok

Miklavž ali Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Marsikje njegov god razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti, saj se z materialnimi darovi spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok.

Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.

V prejšnjem stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje - obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Tako so v soboto v več krajih po Sloveniji potekala miklavževanja, v teh dneh pa so pripravili tudi Miklavžev sejem.

Svetemu Nikolaju ali Miklavžu je posvečenih tudi veliko cerkva.

Več kot polovica danes živečih moških v Sloveniji, ki se imenujejo Miklavž, je bilo rojenih med letoma 1931 in 1970. Po osamosvojitvi je zanimanje za ime upadlo, saj ga do leta 2000 ni prevzel nihče, znova pa se je zanimanje zanj povečalo v zadnjih 13 letih, ko je bilo s tem imenom rojenih osem otrok.

Podobno je z imenom Nikolaj. Od osamosvojitve do leta 2000 se je rodilo 47 Nikolajev, v zadnjih 13 letih pa 170.

Po Miklavžu se imenuje pet slovenskih krajev: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Taboru, Šmiklavž Slovenj Gradec in Šmiklavž pri Škofji vasi. Miklavž na Dravskem polju je tudi občina.

Svetemu Miklavžu oziroma Nikolaju so posvečene tudi številne cerkve in kapele. Po podatkih registra nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je svetemu Miklavžu posvečenih najmanj 25 cerkva v Sloveniji, svetemu Nikolaju pa več kot 100, med njimi je tudi ljubljanska stolnica. Ponekod uporabljajo obe imeni.