Slovenska rekorderka Martina Ratej, tekmovanje je začela šele s sedemindvajsetim izidom sezone med nastopajočimi, je predtekmovanje v prvi skupini začela z 59,76 m,
V drugi seriji pa je bila s 58,15 m tudi daleč od kvalifikacijske norme 63 m, ki sta jo dotlej sicer zmogli le dve tekmovalki. Tako ji je ostal le še en poskus, ki pa je bil njen najslabši in je nato namerno prestopila.
V skupini, kjer je s hrvaškim rekordom zmagala (64,30 m) 21-letna Sara Kolak, ki jo tako kot Ratejevo trenira Andrej Hajnšek, je bila deseta in je že pred nastopom druge skupine praktično izpadla. Kolakova je bila skupno celo tretja, za lansko mladinsko svetovno prvakinjo Poljakinjo Mario Andrejczyk (67,11 m) in svetovno rekorderko Barboro Špotakovo iz Češke (64,65 m), ki bo po Pekingu in Londonu skušala osvojiti še tretje zaporedno olimpijsko zlato.
"Cilj je bil finale in dober izid v finalu. Drugega kot razočaranje ne morem reči, saj je bil cilj precej višji. Vem tudi, da sem dobro pripravljena in v dobri formi. Nič kaj dobrih besed nimam," je po tekmi žalostna razmišljala dolgoletna slovenska reprezentantka.
Sama trdi, da ji gre na treningih precej bolje kot pred EP, ko je vrgla meter dlje. "Moram pogledati posnetek in videti, kakšne so bile napake. Ne sestavim meta, sile v eno točko in kopje leti pač na to daljavo, ki sem jo sposobna doseči z napakami. Preveč sem v krču, ne spustim se s 'ketne'," je še dodala tekmovalka, ki razmišlja, kaj mora spremeniti v tehniki, da bi spet dobila občutek in dosegala daljave okrog 65 metrih, ki jih je že dosegala.
"Tole moram pozabiti in se sestaviti nazaj. Gremo počasi naprej. Prihodnje leto me čaka svetovno prvenstvo. Želim pa si še eno tako sezono kot pred dvema letoma, ko sem odlično nastopala tudi v diamantni ligi," je še menila Ratejeva in pristavila, da je po uvodnem prvem metu danes pričakovala, da bo stopnjevala svoje izide.
Najizkušenejša v slovenski atletski vrsti na teh OI je po igrah v Pekingu leta 2008, ko je bila 37., nastopila v finalu OI v Londonu pred štirimi leti in bila sedma. Ratejeva je šesti mesti zabeležila na zadnjih dveh EP, letos v Amsterdamu in pred dvema letoma v Zürichu. S sedmim mestom je leta 2011 v južnokorejskem Daeguju dosegla svojo najvišjo uvrstitev na SP, sedma pa je bila še na EP v Barceloni 2010.
Dibaba presenetljivo klonila
Favorizirana Dibaba je prevzela vodstvo šele po dveh krogih. Čeprav je ves čas stopnjevala ritem, pa se ni mogla otresti Kipyegongove. Tekmovalki sta prišli v zadnji zavoj poravnani, nato pa je silovito pospešila Kipyegongova in tudi po olimpijskem nastopu ostala letos neporažena. S tem se je tudi oddolžila Dibabi za izgubljen dvoboj za zlato na lanskem SP v Pekingu.
McLeod upravičil vlogo favorita
Dvaindvajsetletni McLeod je upravičil vlogo favorita in po letošnjem naslovu svetovnega dvoranskega prvaka v Portlandu na 60 m ovire v pol leta zabeležil drugo zlato medaljo na velikih tekmah v članski konkurenci.
Ortega je na SP leta 2013 v Moskvi končal v predtekmovanju, na olimpijskih igrah v Londonu pa je bil šesti. Toda najbolj ga je zaznamovala ruska prestolnica, saj je tedaj zapustil svojo reprezentanco in se ni vrnil v domovino. Po pobegu je zaprosil za špansko državljanstvo.
Zlato v Kanado, Starc pri repu
Drouin je zabeležil prvo kanadsko odličje na OI v skoku v višino po 84 letih, ko je bil najboljši Duncan McNaughton leta 1932 v Los Angelesu. Avstralec slovenskih korenin Brandon Starc je tekmovanje končal na 14. mestu.
Perkovićeva ubranila naslov
Šestindvajsetletni Zagrebčanki Perkovićevi je uspel le en veljaven met od šestih možnih v finalu - enkrat je prestopila, štirikrat je disk pristal v mreži - in ta je zadostoval za zmago. Disk je vrgla deset centimetrov dlje kot v Londonu pred štirimi leti.
Ameriška prevlada v moškem troskoku
Razvrstitev na odru za zmagovalce je skorajda enaka tisti izpred štirih let na olimpijskih igrah v Londonu. Tudi takrat je na najvišji stopnički stal Taylor, Claye pa je bil drugi.
