Slovenija bo čez dobrega pol leta gostila največji športni dogodek v zgodovini – evropsko prvenstvo v košarki. Smo pripravljeni? Ne (še). Bomo pripravljeni? (Verjetno) ja. Škoda je le, da ta projekt že ves čas spremljajo zapleti.
Najprej sploh ni bilo jasno, kdo bo plačal šestmilijonsko kotizacijo. Po zamenjavi vlade ni bilo jasno, ali država podpira ta projekt. Nato sta dve mesti odstopili od organizacije, ker sta pričakovali, da jim bo denar za novi dvorani padel z neba (beri iz državnega in evropskega proračuna). Zapletlo se je tudi pri tem, kako bodo občine plačale pristojbino košarkarski zvezi. Zdaj so nov zaplet skuhali na ministrstvu za šport, saj Jesenicam še niso potrdili, da bodo evropski denar dobili, čeprav so prenovo Podmežakle že začeli. V podjetju EP 2013, ki je bilo ustanovljeno za izpeljavo tega prvenstva, so kljub vsemu optimisti. Verjamejo, da bodo vsa prizorišča pravočasno nared. Na vprašanje, zakaj se vse počne zadnji trenutek, pa odgovarjajo, da je tako pri organizacijah vseh večjih športnih tekmovanj.
O zaslugah. To je sicer res in verjamem, da bomo na koncu, čeprav bomo stole in semaforje v dvorane montirali zadnji dan, odlični gostitelji. Še bolje bo, če bodo košarkarji to začinili s prvo kolajno na velikih tekmovanjih. To si iz srca želim. Skoraj enako močno pa si želim tudi, da se ne bi takrat vsi tisti, ki so tako ali drugače zakuhali te zaplete, trepljali po prsih, nastavljali kameram in fotoaparatom ter vse zasluge za uspeh pripisali sebi.
Kakršna vlada,takšna sta tudi šport in kultura!