Türk na tesno s Pahorjem

Žurnal24grafika

Zver lahko pride v drugi krog

“Skrajni domet Milana Zvera je drugi krog, vendar to ni odvisno od njega, ampak od njegovih tekmecev. Skrajni domet Pahorja je zmaga, vendar je to malo verjetno,” rezultate komentira Andraž Zorko iz Valicona. Volilci, ki so se v naši anketi odločili za katerega od kandidatov, ki na volitvah naposled ne bo kandidiral, bi se delno prerazporedili in delno ostali doma, meni Zorko.

Volilce so vprašali tudi, kako pomembno jim je, da na volitvah ne zmaga kandidat levice ali desnice. Kar 79 odstotkov jih je odgovorilo, da jim to ni pomembno, 15 odstotkom je pomembno, da ne zmaga desnica, šestim pa, da ne zmaga levica. Zorko pravi, da so ti odstotki nizki, vendar zaradi njih v Sloveniji, ko se glasuje proti nekomu, vedno zmaga kandidat levice. Pravi, da je bilo tako tudi na predsedniških volitvah, ko je Türk v drugem krogu suvereno premagal Lojzeta Peterleta, čeprav je v prvem krogu le za las prehitel kandidata levice Mitjo Gasparija. “Vprašanje je, ali ima Pahor dovolj moči, da bi bil anti Türk. Zelo jasno je zakoračil na desno stran volilnega telesa, kar pa je hoja po robu,” ocenjuje Zorko.

Kampanja z malo vpliva

Na vprašanje, kaj bo odločilno pri odločitvi, je v anketi največ vprašanih (28 odstotkov) odgovorilo, da jim je najpomembneje, da je izbrani kandidat še najboljši od vseh, s 24 odstotki odgovorov sledijo izkušnje kandidata in z 18 odstotki podobnost kandidatovih interesov z volilčevimi. Le šest odstotkov vprašanih je odgovorilo, da na odločitev vpliva politično prepričanje kandidata, in enako, le šest odstotkov, da nanjo vpliva volilna kampanja kandidata.

Žurnal24grafika

Če zmaga kandidat, ki mi je najbližje, bom živel ...

Večina vprašanih v naši anketi meni, da bodo živeli enako, četudi bo zmagal kandidat, ki jim je najbližje. Zorka to ne preseneča. Pravi, da se volilci že zavedajo, da je predsednik države “kralj na dvoru v kraljevini, ki ne obstaja”. Hkrati so vprašani kot najpomembnejše vprašanje letošnje uradne volilne kampanje najprej najpogosteje omenjali gospodarsko oziroma ekonomsko krizo (41 oziroma 18 odstotkov odgovorov). Razkol med levico in desnico je najprej omenilo le 15 odstotkov vprašanih.