Pri izbiri najboljšega slovenskega karavana C razreda smo še posebno pozornost namenili temu, kako varni in zabavni so za družine. In bili takoj na začetku razočarani.
Seat leon je zmagovalec izbora za najboljši karavan na slovenskem tržišču. O tem smo se pri zurnal24.si zedinili s še šestimi drugimi slovenskimi mediji: Dnevnik, Volan, Siol.net, Finance, Avtomobilizem.com in Avto Fokus. Pod izredno natančen drobnogled smo vzeli devet vozil: peugeot 308 SW, renault megane grandtour, volkswagen golf variant, toyota auris touring sports, škoda octavia combi, seat leon ST, ford focus karavan, opel astra sports tourer in kia cee'd sportswagon. Pri vseh avtomobilih smo vzeli v pretres sredinski oziroma nakupno najbolj zanimiv paket opremljenosti z dizelskim motorjem 1,6 (pri focusu 1,5).
Želeli smo si pretipati tudi karavanskega fiata tipa, hyundaia i30 in hondo civic, a jih uvozniki s takšnimi in drugačnimi izgovori niso mogli zagotoviti.
Med avtomobili so bistvene razlike v sposobnosti motorjev, vožnji,
družinski uporabnosti in seveda nakupni ceni ter stroških vzdrževanja.
Ampak kateri novi avto se najbolj izkaže glede napredne varnosti in infotainmentov? Gre za zelo pomembni lastnosti modernega avta, ki lahko velikokrat odločata o odločitvi za nakup nekega avta. Tudi zato je skupna ocena na področju asistence h končni oceni prispevala 15 odstotkov vseh mogočih točk.
Ni najboljši kompletno opremljen, temveč pametno opremljen avto
V kategorijo asistence spadajo različna pomagala, ki skrbijo za več varnosti in bolj sproščeno upravljanje z avtom, kot tudi t. i. infotainment sistem, ki v dobi vsesplošne digitalizacije prinaša podaljšek digitalnega sveta v notranjost potniških kabin avtomobilov.
Ni pa nujno, da so vsa pomagala koristna in nujna, nekatera so zaradi slabe izvedbe lahko celo nadležna, zato jih velja pred nakupom preizkusiti in predvsem resno pretehtati njihovo koristnost, ob tem pa se vprašati, ali jih bomo dejansko uporabljali in kako pogostokrat.
Pri ocenjevanju smo največji poudarek dali naslednjim kategorijam asistence: prepoznavanje nevarnosti med vožnjo, parkiranje, vidljivost ponoči, komunikacija z vozilom s podajanjem informacij in zabava.
Pričakovali smo, da se bodo izmed ocenjevanih avtomobilov najbolje odrezali tisti avti, ki so najmlajši oziroma so najkasneje prišli na trg. Deloma to drži, a vseeno nas je pozitivno presenetilo nekaj “starostnikov” med karavani, medtem ko nas je nekaj “mladih” karavanov razočaralo z zanemarjanjem tega področja.
Ni opravičila, da AEB tako zaračunaš
Temeljno opažanje, ki je glede na poslanstvo tovrstnih avtomobilov kar zaskrbljujoče, je, da nihče izmed karavanov v tem zelo družinskem C razredu pri nakupno najbolj zanimivih srednjih stopnjah opreme še nima sistema za samodejno zaviranje AEB že serijsko vključenega. Tako noben avto brez doplačila ne pozna niti funkcije opozorila na nevarnost trka ("alert"), še manj pa funkcije samodejnega zaviranja. Ta podatek je še posebej zanimiv, če vzamemo v ozir, da je celo VW up (dva razreda manjši avto) že nekaj let serijsko opremljen s sistemom AEB.
Za ta zelo koristen pripomoček, ki je sposoben po nekaterih zavarovalniških analizah preprečiti tudi 40 in več odstotkov škodnih scenarijev med vožnjo, je torej potrebno vedno doplačati, le kia cee’d SW v nobenem primeru sploh ne more biti opremljen z njim.
Prav tako je nerazumljiva praksa nekaterih proizvajalcev, da je potrebno za možnost dokupa tovrstne varnosti (Ford, Peugeot, Renault) kot pogoj najprej kupiti višjo (in praviloma bistveno dražjo) stopnjo splošne opreme. Konkretno to pomeni dva in več tisočakov vložka, kot da gre pri pripomočku samodejnega zaviranja za nekakšno premium tehnologijo!
Na drugi strani lahko pohvalimo znamke iz okrilja skupine Volkswagen in Toyoto, ki moderne asistenčne sisteme ponujajo za razmeroma ugodno doplačilo ne glede na sicerjšnjo stopnjo opreme avta.
Parkirni senzorji in ekran niso samoumevni
Vsak proizvajalec zasleduje neko svojo cenovno politiko in paketno kombinatoriko pri asistenčnih sistemih, zato jih je težko spraviti na enovit skupni imenovalec. V grobem pa velja, da boste za zadnje parkirne senzorje pri sredinski opremi praviloma morali še doplačati, zelo različna pa so tudi doplačila za kamere in to lahko tudi v primerih, ko je avto že opremljen z velikim notranjim zaslonom na dotik.
Seat leon še sploh ne pozna opozorilnika na vozila v mrtvem kotu, peugeot 308 in ford focus pa ne znata opozarjati na nenamerno prehajanje voznih pasov. Kia in toyota ne poznata radarskega tempomata, ki je sposoben zaradi sposobnosti prilagajanja hitrosti drugemu prometu razbremeniti voznika predvsem pri monotoni vožnji in zelo povečati stopnjo varnosti v slabi vidljivosti. V ta razred se počasi prebija tudi opozorilo na prečni promet, ki je zelo koristno na tesnih parkiriščih. Poznata ga že focus in cee’d.
Med opcijami boljše osvetlitve ceste so LED glavni žarometi še vedno v manjšini napram danes že odpisanim ksenonkam, za zdaj moderne žaromete nudijo le leon, megane in astra, pri čemer so Oplovi matrični žarometi najmodernejši. Le renault megane v tem razredu nudi opcijo projekcijskega zaslona na steklu (HUD).
CD reža še ni izumrla
Na polju infotainmentov so razlike prav tako enormne. V sredinski opremi so praviloma še precej “ubogi”, hvalevredno pa vsi že poznajo tehnologijo povezave prek bluetootha. Test povezave z mobilnim telefonom kaže, da so proizvajalci v zadnjih letih precej pohitrili in poenostavili postopek “parjenja”, kar je pohvalno. Zaradi bluetooth povezave je poleg prostoročnega telefoniranja omogočeno tudi poslušanje glasbe z mobilnika prek zvočnikov. Vsaj en USB priključek je seveda v takšnem avtu nujen, kar nekaj avtov pa je imelo tudi po dva, poleg pa še režo za SD kartico. HDMI priključka ni imel nihče, so pa imeli (za vsak slučaj) skoraj vsi še CD režo. V nekaterih avtih (denimo megane) smo lahko pri parkiranem avtu spremljali tudi video vsebine.
Doplačilo je praktično vedno nujno, če želimo kaj več od infotainmenta (spodobno velik ekran, navigacija), najmodernejša po tej plati je opel astra, saj ima serijski infotainment z zaslonom na dotik s sedempalčnim zaslonom. Največjega imajo sicer pri Renaultu, kjer je za doplačilo na voljo kar 8,7-palčni zaslon.
Velikost pa nujno ne pomeni tudi grafično premišljenega, enostavnega oziroma logičnega upravljanja s funkcijami in nastavitvami. Tudi v tem pogledu pa oba najnovejša predstavnika razreda - astra in megane - kotirata visoko, čeprav je zelo blizu, po posameznih funkcijah pa celo v prednosti trojica iz Volkswagna s preverjeno kombinacijo fizičnih in virtualnih tipk.
Eden jih lovi 35, drugi komaj 20
Velikokrat ob naštevanju vseh teh modernih pristopov pozabimo na povsem temeljne stvari - kako pa je z radijskim signalom? Najmodernejši DAB sprejemnik je pri karavanih nižjega srednjega razreda še na seznamu doplačil ali pa še tam ne. Klasični FM sprejemniki pa kažejo v precejšnje razlike pri zmogljivostih sprejema. Ker imajo praktično vse znamke med doplačili opcijo zmogljivih zvočnih sistemov, in bi bila zato primerjava v kvaliteti zvoka manj umestna, smo se na tej točki osredotočili na število radijskih postaj, ki so jih je na isti lokaciji sposobni loviti karavani. Razlike so precejšnje, toyota auris je v svojo anteno ulovil komaj 20 različnih postaj, peugeot 308 pa na isti lokaciji kar 35.
Med zanimivimi drugimi posebnostmi, na katere smo naleteli in niso več redkost, so še možnost vzpostavitve hot-spota v avtu, pa še ne docela dovršene tehnologije Mirror Link, Apple Carplay in Android Auto, tudi 230-voltne vtičnice med doplačili niso nikakršna posebnost. Kdor jo seveda potrebuje.
andrej.leban@zurnal24.si
