Toyota mirai, serijsko vozilo na gorivne celice, je najbolj pomembna inovacija v svetu avtomobilizma v zadnjih desetih letih, so prepričani v nemškem neodvisnem inštituru CAM.
S prvimi naročili evropskih kupcev, najprej so na vrsto prišli Nemci, Danci in Britanci, mirai, vozilo s pogonom na vodik, z nič emisijami, piše novo poglavje v avtomobilski industriji. Da bi sestavili seznam so pri CAM, na čelu s profesorjem Dr. Stefanom Bratzelom, podrobno pregledali več kot 8.000 novih inovacij v obdobju od leta 2005 do 2015. Ocenjevali so na podlagi sprejemljivosti inovacije za trg in industrijo, kot tudi inovativnost izdelka.
Zmagovalec je torej prva serijska limuzina s pogonom na gorivne celice, ki je na voljo širši javnosti.
Prvo mesto: Toyota mirai
Štirivratno limuzino poganja elektromotor, ki ga žene energija iz gorivnih celic. Ta se pridobiva z reakcijo med vodikom in kisikom, ki sta shranjena v dveh ločenih rezervoarjih, edini stranski produkt pa je voda. Moč pogona je 114 kilovatov (155 KM), z enim polnjenjem pa zmore pot 483 kilometrov. Rezervoar je poln v petih minutah. Pospešek od 0 do 96 km/h je devet sekund, prožnost pa izkazuje pri srednji hitrosti, saj med 40 in 65 km/h minejo le tri sekunde.
Drugo mesto: Tesla model S
Tesla model S v najmočnejši izvedenki požene od 0 do 100 km/h že v 3,2 sekunde, kar je podobno hitro kot to zmore mclaren 650 S. S polnimi baterijami je doseg okoli 450 kilometrov. Na voljo je z naprednim "avtopilotom", kar pomeni, da je sposoben s pomočjo radarja dolgega dosega, kamer in 360-stopinjskega sonarja prepoznavati objekte okoli sebe, vključno znake, otroke in celo pse. Avtomobil lahko v garaži parkira sam brez prisotnega voznika, samodejno prižge klimatsko napravo še pred potovanjem ali pa prepoznava ovire na cesti.
Tretje mesto: Toyota plug-in hibrid
Pri CAM pojasnjujejo, da je priključni hibrid prvi v svojem razredu, saj je bil prvi priključni hibrid v serijski proizvodnji, ki ga je mogoče polniti na katerikoli vtičnici, pri čemer v kombiniranem ciklu porabi vsega 2,1 litra bencina na 100 kilometrov poti, v zrak pa na kilometer poti izpusti vsega 49 gramov CO2.
Četrto mesto: Daimlerjev sistem distronic plus
Tempomat varnostne razdalje distronic plus s krmilnim asistentom je na voljo v novem mercedesu razreda S, še bolj napreden sistem pa lahko prihodnje leto pričakujemo v novem mercedesu razreda E. Razširitev funkcij, ki jih nudita tempomat varnostne razdalje distronic plus in tempomat varnostne razdalje distronic plus s krmilnim asistentom in funkcijo Stop&Go Pilot predstavlja prve korake na poti do avtonomne vožnje: edinstveno omrežje inteligentnih sistemov omogoča, da vozilo vzdržuje optimalno razdaljo do vozila spredaj pri hitrostih od 0 do 200 km/h, poleg tega pa ohranja smer vožnje po sredini voznega pasu v blagih ovinkih ter sledi vozilu spredaj.
Peto mesto: Volkswagen XL1
VW XL1 je predvsem laboratorij naprednih tehnologij, od katerih bo verjetno v naslednjih letih marsikatera prišla v množična vozila.P osebnost serijskega vozila, proizvedli so omejeno serijo 250 avtomobilov, je, da na 100 kilometrov poti porabi zgolj liter goriva. Koeficient zračnega upora je fantastičnih Cx=0,189. 3,97 metra dolg in 1,6 metra širok avto tehta le 795 kilogramov, saj je okvir iz magnezija, oklep pa iz ogljikovih vlaken. Turbodizelski motor z dvema valjema ima prostornino 0,8 litra in proizvede 35 kilovatov (47 KM) moči. Dopolnjuje ga 20-kilovatni električni motor, ki lahko avto poganja tudi samostojno. Baterija se lahko polni prek vtičnice, nekje do 50 kilometrov poti zmore avto le na elektriko.
Šesto mesto: Opozorilo v primeru kritičnega zdravstvenega stanja.
Sistem emergency assist v primeru kritičnega zdravstvenega stanja delno prevzame krmiljenje vozila. Aktivira se, če asistenca za ohranjanje smeri lane assist s strani voznika ne zazna nobenih posegov v krmiljenje in se voznik kljub opozorilu ne odzove. V tem primeru sistem skuša z zavornimi sunki, zvočnimi opozorili, opozorilnimi utripalkami in slalomiranjem po voznem pasu izzvati odziv voznika ter hkrati opozoriti sopotnike in druge udeležence v prometu. Če voznik še vedno ne prevzame krmiljenja vozila, sistem kontrolirano zavira vozilo do zaustavitve. Tako je v okviru sistemskih omejitev mogoče preprečiti trčenje.
Sedmo mesto: Samodejno parkiranje v BMW serije 7
BMW je pri novi generaciji serije 7 med številnimi inovacijami dodal tudi funkcijo daljinskega parkiranja. Ta omogoča vozniku, da izstopi iz vozila in nato vozilo daljinsko parkira naprej na ozko parkirno mesto ali v garažo oziroma vzvratno zapusti svoje parkirno mesto. Voznik aktivira funkcijo daljinskega parkiranja izven vozila s pomočjo ključa z zaslonom. Celoten postopek parkiranja spremljajo nadzor razdalje pri parkiranju (PDC), parkirni asistent in senzorji surround view. Med postopkom parkiranja lahko voznik po potrebi nadzorovano ustavi vozilo.
Osmo mesto: Porsche 918 spyder
Porschejev športni priključni hibrid temelji na sorodniku iz dirkalnika 911 GT3 R hybrid. Za pogon skrbi 4,6-litrski osemvaljni motor z močjo 447 kilovatov (608 KM), v pomoč pa je še hibridni modul z močjo 115 kilovatov na zadnji osi in električni motor z močjo 95 kilovatov na prednji osi. Sistemska moč pogona je 661 kilovatov (887 KM). Pospešek od 0 do 100 km/h je 2,9 sekunde, od 0 do 200 km/h pa 7,9 sekunde, od 0 do 300 km/h pa 23 sekund. Najvišja uradna hitrost je 340 km/h. Do 150 km/h je vožnja mogoča le na električni pogon.
Deveto mesto: Mercedes S 300 bluetec hybrid
Hibridni mercedes S300 bluetec hybrid kombinira dizelski agregat s 150 kilovatov moči (204KM) in elektromotor (pospešek od 0 do 100 km/h v 7,6 sekunde, najvišja hitrost 240 km/h, poraba 4,4 l/100 km, emisije CO2 115 g/km).
Deseto mesto: Lahka gradnja BMW i3
Deseto mesto na lestvici zaseda inteligentni inženiring lahke gradnje pri električnem modelu BMW i3. Inovativna lahka gradnja, ki se pričenja s streho, izdelano iz kompozitnih materialov, kot je plastika ojačana z ogljikovimi vlakni (CFK) pa vse do zavor, zmanjšuje težo in koncentrira mase blizu središča gravitacije.
