Razstava z naslovom Podobe nekdanjega Kranja obuja v obiskovalcih spomine na mesto, kot je bilo nekoč, mlajši pa se bodo morda začutili, kako je bilo mesto videti nekoč.
Ob robu razstave so iz Gorenjskega muzeja opozorili, da so zdajšnja slovenska mesta v primerjavi z drugimi razmeroma majhna. Povezana so z zelenim zaledjem in zagotavljajo visoko kakovost bivanja. Z novimi pristopi in tehnologijami postajajo pametna. Stara mestna jedra pa so postala prazna in razvrednotena. Izgubila so središčno vlogo. Kakovost bivanja se je tu znižala, zato hiše ostajajo prazne. Selitev dejavnosti na mestna obrobja in nenadzorovana rast novih trgovskih središč jim jemljejo njihovo prepoznavnost. Na drugi strani lokalne skupnosti posodabljajo mestna središča, urejajo odprte javne površine in prenavljajo arhitekturno dediščino. Z bolj ali manj posrečenimi pristopi jih želijo oživiti s turističnimi in kulturnimi dogodki. To velja tudi za Kranj.
"Kranj, mesto na skali ob sotočju Save in Kokre, ima šest tisočletno preteklost, v kateri je bil upravno, gospodarsko, cerkveno in kulturno središče. Skozi stoletja se je spreminjalo, širilo in časom primerno moderniziralo. Njegovi prebivalci so ves čas ustvarjali njegovo zgodovino in dediščino, ki ju odkrivamo in raziskujemo v Gorenjskem muzeju. Podobe nekdanjega Kranja nas bodo z bogatim slikovnim gradivom, ki ga hranimo, v letu 2022 popeljale v pretekla obdobja našega mesta vse do današnjih dni. Želimo si, da bi Kranjčane kot posameznike in skupnost spodbudili k odkrivanju svoje preteklosti, ki jo v muzeju interpretiramo in predstavljamo za današnji dan," so sporočili iz Gorenjskega muzeja.
Razstava razglednic Podobe nekdanjega Kranja v Mestni hiši (Glavni trg 4) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Obvezna je uporaba obrazne maske.
