Niso dosegli dogovora

Kot je po sestanku parlamentarnega vrha pojasnila Bratuškova, se je PS za prestavitev ponedeljkove seje odločila, ker so to zahtevale opozicijske SDS, SLS in NSi. Torkovo sejo, na kateri bi odločali o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, pa želijo prestaviti zato, da bi lahko Bratuškova skupaj z ministrom za finance opoziciji predstavila program stabilnosti, ki ga bo sicer v ponedeljek predstavila koaliciji.

Po besedah Bratuškove bi se nato na podlagi teh konkretnih ukrepov in izračunov vsi skupaj lahko odločili, katero je tisto pravo leto za uveljavitev fiskalnega pravila. Pojasnila je, da so se s tem strinjale vse stranke razen SDS, ki je vztrajala, da se o fiskalnem pravilu glasuje v torek in to brez sprememb, kar pomeni, da zahtevajo uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015.

"Zapisati v ustavo nekaj, kar vemo, da ne bomo spoštovali, je popolnoma nerealno," je poudarila premierka in pozvala SDS, naj še enkrat premislijo in "če jim gre res za državo, stopijo zraven" ter torkovo sejo prestavijo, da bi lahko pogledali ukrepe in videli, kaj je za Slovenijo in ljudi realno.

Primanjkljaj znaša 1,8 milijarde evrov

Vodje strank so po besedah Bratuškove dobili tudi informacijo o stanju v državnem proračunu za letos in so vsi seznanjeni s tem, da v tem trenutku primanjkljaj z ukrepi, ki jih je pripravila in sprejela vlada Janeza Janše, znaša 1,8 milijarde evrov. Če bi fiskalno pravilo začelo veljati leta 2015, bi po izračunih lahko primanjkljaj znašal 250 milijonov evrov, kar pomeni, da je treba v letu in pol znižati odhodke za 1,5 milijarde evrov.

"Jaz kot predsednica vlade pa absolutno ne bom zagovarjala, da bomo upokojencem jemali po 30 odstotkov, zdravnikom ali učiteljem po 30 odstotkov in da bomo tiste, ki so že danes na robu družbe, pustili brez vsega," je povedala Bratuškova in dodala, da imajo v SDS do torka še vedno čas, da si premislijo.

Po ocenah premierke se namreč da vnos fiskalnega pravila urediti na drugačen način. Kot primer je navedla Nemčijo, ki je fiskalno pravilo sprejela leta 2009, na državni ravni se bo uveljavilo leta 2016, na regionalni pa leta 2020, medtem ko bi Slovenija to morala narediti v letu in pol. To se ji zdi nerealno, razen če ima kdo interes državo spremeniti v nekaj drugega kot socialno, je dejala.

Premierka bo Janšo jutri poklicala

Prvak SDS Janša se sicer današnjega sestanka ni udeležil, čeprav je Bratuškova sklic sestanka prilagodila njegovemu urniku in je Janša tudi potrdil svojo udeležbo, je spomnila premierka in zatrdila, da ga bo poklicala v ponedeljek.

Pojasnila je, da je nad SDS razočarana, ker da v tej stranki vseskozi poudarjajo, kako jim gre za državo in kako je torek prelomen trenutek, da je ravno na ta dan treba to izpeljati, čeprav je rok za uveljavitev fiskalnega pravila v skladu s fiskalnim paktom 1. januar 2014. Zato po njenih besedah ni nič zamujenega, sploh če je jasno, da v torek glasovanje ne bo uspelo, saj dvotretjinske večine poslanskih glasov za uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 ni.

Ob tem pa premierka ni želela vnaprej napovedovati, kaj se bo zgodilo na torkovi seji DZ in ali bi poslanci s 46 glasovi ustavni zakon vrnili na ustavno komisijo, če bo SDS vztrajala pri tem, da se glasovanje opravi.

Premierka Alenka Bratušek pred sestankom ni želela dajati izjav, redkobeseden je bil tudi prvak SD Igor Lukšič.

Zgovornejši je bil predsednik DL Gregor Virant, ki se mu zdi "predvsem katastrofa, če se politika tokrat ne bo uspela poenotiti o teh dveh temah, o katerih govorimo že več kot eno leto". Po njegovem mnenju kompromis ne bi smel biti pod vprašajem.

Virant računal na kompromis

Glede referendumskih sprememb je Virant poudaril, da so parlamentarne stranke že dolgo časa dogovorjene, zato mu ni jasno, zakaj bi si zdaj nekdo premislil in glasoval drugače. Pri fiskalnem pravilu pa se lahko najde tudi kakšen kompromis, meni Virant. "Lep kompromis" bi bil, da se uveljavi z letom 2016, saj opozicija vztraja pri letnici 2015, koalicija pa želi uveljavitev premakniti za nekaj let. "DL bi pristala na katerega koli od teh predlogov, samo da končno nekaj naredimo," je dodal Virant.

Obenem je potrdil, da se je še pred srečanjem parlamentarnih strank posebej sestala tudi koalicija, vendar o podrobnostih sestanka ni želel govoriti.

Janša "ne kaže zanimanja za stanje v državi"

Tokratnega srečanja pa se ni udeležil predsednik največje opozicijske stranke SDS. Namesto njega je prišel podpredsednik SDS Zvone Černač, ki je pojasnil, da je Janša zadržan in da ima sam po statutu vsa pooblastila za današnji sestanek.

To, da Janše danes ni, po Virantovem mnenju ni dober signal predvsem zaradi pomembnosti tem, ki jih bodo obravnavali na sestanku.

Po oceni predsednika DeSUS Karla Erjavca pa to kaže na to, da Janša "ne kaže posebnega zanimanja za stanje v državi". Meni namreč, da bi bilo dobro, da bi se predsednik največje opozicijske stranke udeleževal tako pomembnih sestankov, kot je današnji.

"Mislim, da tisti, ki so danes tukaj iz SDS, gotovo nimajo mandata in pooblastila, da bi lahko kar koli spremenili glede na to, kako predsednik Janez Janša vodi svojo stranko," je še dejal Erjavec.

Ob tem je izrazil tudi skrb, da glede na predhodna stališča opozicije, ki zahteva prestavitev ponedeljkove seje DZ o referendumskih spremembah, današnje srečanje ne bo prineslo kakšnih posebnih rezultatov.

SLS in SDS grozita

Opozicijske SDS, SLS in NSi medtem vztrajajo, da je fiskalno pravilo, o katerem bo DZ odločal v torek, prioriteta in ga je zato treba sprejeti prej kot referendumske spremembe. Če jim koalicija ne bo prisluhnila, je pod vprašajem njihova podpora spremembam referendumske ureditve, čeprav so o tem načeloma usklajene. SDS in SLS sta že napovedali, da se ne bosta udeležili glasovanja o referendumski ureditvi, če bo to pred odločanjem o fiskalnem pravilu.

Pred današnjim srečanjem parlamentarnega vrha je prvak SLS Franc Bogovič sicer izrazil upanje, da bodo uspeli najti skupen jezik, predsednica NSi Ljudmila Novak pa je znova poudarila, da bi bilo pravilno, da se fiskalno pravilo uveljavi z letom 2015.

Tudi po Černačevem mnenju je fiskalno pravilo treba sprejeti in vnesti v ustavo čim prej. Ob tem letnica ni toliko pomembna, je dodal, temveč bolj "način vladajoče koalicije, ki očitno ne želi tega zapisa v ustavi".

"SDS izsiljuje vlado"

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je kmalu po začetku sestanka poslala sporočilo za javnost, v katerem opozarjajo na izsiljevanje SDS in na pasivnost vlade.

Kot poudarjajo, bi implementacija fiskalnega pravila po predlogu ustavne komisije  pomenila, da se primanjkljaj sektorja države že letos zniža za 1,2 milijarde evrov na 561 milijonov evrov, kar bi pomenilo 30-odstotno znižanje pokojnin oziroma plač v javnem sektorju ali pa 50-odstotno znižanje socialnih transferjev.

"SDS izsiljuje Vlado RS preko fiskalnega pravila, ker verjame, da si vlada RS v teh kritičnih časih ne sme privoščiti kakršnih koli negativnih signalov mednarodnim trgom. In Vlada RS očitno na žalost sledi temu izsiljevanju, saj nikjer ne zasledimo izjav predsednice Vlade RS o nepotrebnosti vnosa fiskalnega pravila v Ustavo RS – izjav, ki so bile izrečene še pred kratkim,“ je zapisano v sporočilu.

Vnos fiskalnega pravila v Ustavo RS, kot pravijo, pomeni "povišanje zelo omejevalne ekonomske doktrine v ustavno kategorijo in na drugi strani popolno degradacijo Slovenije kot socialne države.“ "To je popolnoma nesprejemljivo. Slovenska javna politika mora v tem trenutku biti toliko zrela, da najde čim bolj širok družbeni konsenz za izhod iz gospodarske krize. Izsiljevanje opozicije in mlahavost ter paranoja pozicije pa prav gotovo nikomur ne koristijo,“ so še prepričani pri ZSSS.