Reforma je korak v smeri večjih pravic posameznikov v digitalni družbi, hkrati pa bo s poenostavitvijo pravil olajšala poslovanje gospodarskim družbam v enotnem evropskem digitalnem trgu.
Z drugimi besedami, povečal naj bi se nadzor uporabnikov interneta nad lastnimi osebnimi podatki.
Države omejitve postavljajo same, v Sloveniji najbrž pri 14 letih
Starostna omejitev, ki jo predvideva bruseljska uredba in je namenjena zaščiti najmlajših uporabnikov interneta pri uporabi družabnih omrežij, ne bo določena na nivoju Evropske unije, ampak se bodo posamezne države članice o tej omejitvi odločale posamično, ter jo bodo lahko postavile med 13 in 16 let.
Do te starosti bodo otroci za uporabo storitev družabnih omrežij torej potrebovali soglasje starša ali skrbnika.
"Glede na obvezno naravo te uredbe in že obstoječe starostne omejitve, ki obstajajo v nekaterih drugih veljavnih zakonih (npr. 14 let za deliktno sposobnost, 15 let za omejeno poslovno sposobnost) je verjetno smiselno zagovarjati sicer čim nižjo starostno omejitev, a ne pod 14 let," pravijo na šolskem ministrstvu.
S pravnega vidika je to mogoče, toda …
"Pravniki bodo rekli, da je s pravnega stališča to mogoče in sicer tako, da se v pogoje uporabe to zapiše in se na ta način z njimi seznani uporabnika. Če je nekdo kršil splošne pogoje, lahko sledijo sankcije. Kaj se zgodi v praksi, je drugo vprašanje," pojasnjuje Gorazd Božič s centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij.
Dodaja, da praksa kaže, da večina starši teh omejitev ne upoštevajo, ko njihovi otroci odpirajo račune na socialnih omrežjih: "Še več, pogosto prav starši vpišejo lažno letnico, ko pridejo do točke, ko je treba vpisati rojstni datum otrok. Starši torej navajajo otroka, da ni nič narobe, če se na spletu laže."
Iz tega po njegovem pridemo do vprašanja, če je otrokom sploh smiselno omejevati uporabo. Realnost je pač taka, da so Facebook, Instagram in Snapchat zanje pomembni in omejitev striže s prakso.
"Obstoječe omejitve trenutno v praksi veljajo le za ZDA, v Evropi doslej niso bile definirane," še dodaja Božič.
Globe bi lahko znašale več milijard evrov
Družbam, ki bodo direktivo o varnosti podatkov kršile, bi lahko doletele precejšnje finančne kazni, v višini do štiri odstotke letnega prometa. Za spletne gigante bi to pomenilo tudi več milijard evrov.
Na šolskem ministrstvu naštevajo kaj vse naslavljajo in zagotavljajo nova pravila:
- pravico biti pozabljen,
- lažji dostop do podatkov posameznika, prenosa podatkov, informiranja posameznika, kako se obdeluje njegove podatke,
- pravico vedeti ali je bilo poseženo v osebne podatke posameznika,
- zaščito podatkov ''by design and by default'',
- močnejše uveljavljanje pravil.
V okolju vseprisotnega interneta in digitalizirane družbe se slovensko ministrstvo pristojno za informacijsko družbo zavzema za močno raven zaščite osebnih podatkov, ki pa mora biti implementirana na način, da to ne bo nesorazmerno in neupravičeno oviralo digitalnega gospodarstva pri prosti gospodarski pobudi.
Spremembe zakonodaje na področju varstva podatkov bi lahko pomenile velik udarec za poslovne modele številnih podjetij, ki imajo za ciljno publiko najstnike.
dezurni@zurnal24.si
Po liniji najmanjšega napora. Za otroke gre - itak. Bukseljni!
Namest da bi napore usmeril v izobraževanje mladih in njihovih staršev... ah ja...Lepo se je slepit samo zato da si opereš vest. Za otroke gre!!!! Ane?
No, pa bodo opravičili še par delavnih mest v javni upravi... to je pa tudi vse, kar bodo uredili s tem zakonom.