Najkrajšo potegnili študenti

Ozadja. Študentsko delo bo, ko in če bo megavarčevalni zakon uveljavljen, precej dražje. Če bi delodajalci višje stroške (koncesijske dajatve se s 14 zvišujejo na 23 odstotkov) v celoti prelili v nižje urne postavke, bi študent v žep namesto recimo 100 evrov dobil le 90. Študentski servisi pa bodo za vsakih 100 evrov študentskega dela s koncesijo tudi po novem dobili skoraj enako – namesto 4,50 evra 4,48 evra ali le dva centa manj, kaže naš izračun.

Trik z državnim dodatkom

Študentski organizaciji Slovenije (Šos), ki se prav tako napaja iz koncesijske dajatve (ki bo zanjo nižja za 12 odstotkov), pa je uspelo izpogajati, da ji bo država v prihodnjih letih delno pokrila izpad prihodkov. Če bi recimo letos Šos s koncesijami, ker bi se obseg študentskega dela precej zmanjšal, dobil le osem milijonov evrov (lani je dobil 13,5 milijona), bi država pokrila razliko do 80 odstotkov lanskega prihodka – to je 2,8 milijona evrov – in enaka formula (vezana na prihodke iz lanskega leta) bo veljala za vsa leta v bodoče. Bo pa na račun višjih koncesijskih dajatev, ki se bodo stekale v poseben štipendijski sklad, študentsko delo državi letos prineslo dodatnih 26 milijonov evrov, prihodnje leto pa 30, ocenjuje Zoran Kotolenko z ministrstva za delo.

Obdavčiti vse oblike dela

"To je katastrofa," reševanje štipendijske blagajne na račun dodatne obremenitve študentskega dela komentira Jernej Štromajer, bivši predsednik ljubljanske študentske organizacije. Vsaj tretjina študentov, ki delajo prek študentskih servisov, dela, da si financirajo študij, utemelji stališče. Meni, da bodo študentje, kako slabo se je tokrat pogajal Šos, videli šele, ko jih bo doletel ukrep.

Manj kritičen je do vladne domislice na račun študentskega dela sindikalist Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki znotraj sindikata zastopa mlade, ki vse težje pridejo do prve redne zaposlitve. "O tem nimamo uradnega stališča, obrnite se na študentske organizacije," pravi. Poudarja pa, da v ZSSS zagovarjajo stališče, da bi morala biti vsaka oblika dela obremenjena s socialnimi prispevki in bi iz tega izhajale tudi vse temeljne pravice – to je zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter delovna doba. "Dokler tega ne bomo uredili, je logično, da bodo na trgu dela dampinške cene in bo delodajalec izbiral študentsko delo ter agencijske delavce in zaposlene silil na espeje," meni.

Nedotakljivi servisi

• Šos. "Glede študentskega dela smo še vedno proti temu, da bi se vplačevala sredstva v pokojninsko in zdravstveno blagajno, saj gre pri študentskem delu za občasno delo, ki ne sme postati zamenjava za redno obliko dela, kot je bilo predlagano pri malem delu. Takšno delo bi predstavljalo uvajanje prekernosti," pravijo in dodajajo, da podpirajo strategijo, da se dodatna sredstva namenijo za štipendije.

• Štipendije. Rebalans proračuna za letos je sredstva za štipendije porezal za 29 milijonov; to je s 145 na 116 milijonov.

• Študentsko delo. Lani ga je bilo za 250 milijonov evrov, letos ga bo za okoli 200 milijonov.

Žurnal24 main

Mini intervju: Cilj - manj privlačno študentsko delo

Nekateri rešitev, da študentje s svojim delom dodatno polnijo štipendijsko blagajno, ocenjujejo za katastrofo.

Pri vsaki rešitvi boste našli zagovornike in nasprotnike.

Zakaj ste izbrali to rešitev?

To je del celovite reforme, da postane študentsko delo manj privlačno in se tako povečajo možnosti zaposlovanja mladih. Zagotovo pa to ni trajna rešitev.

Zakaj niste študentsko delo raje "podražili" s pokojninskimi in zdravstvenimi prispevki?

Spremembe so bile del pogajanj in socialni partnerji, to je tudi študentska organizacija, so se s to rešitvijo strinjali.

Za kakšne štipendije bodo namenjena ta dodatna sredstva?

Nekaj za kadrovske pa tudi za določene mednarodne štipendije in podobno.

Komentar avtorice o tej problematiki si preberite tukaj.