“Ko na Spletno oko prispe prijava spornega gradiva spolne zlorabe otrok, ga strokovnjaki pregledajo. V tretjini primerov najdemo sum kaznivega dejanja, zato gradivo predamo policiji,” razlaga Lija Mihelič s Spletnega očesa.
Spolne zlorabe na spletu
Ker so prijave anonimne, v organizaciji ne vedo, kdo so prijavitelji. “Sklepamo lahko, da je nekaj takih, ki gledajo pornografijo za odrasle, ki ni nezakonita. Ko naletijo na posnetke zlorab otrok, nam to prijavijo,” pravi Miheličeva. Pri delu se spoprijemajo tako s tistimi, ki takšne materiale proizvajajo in distribuirajo, kot tistimi, ki jih posedujejo v večjih količinah. Večina posnetkov je sicer na strežnikih v tujini, zato Spletno oko sodeluje s tujimi organizacijami, da dosežejo umik sporne vsebine s spleta. “Zloraba se ne dogaja več le za štirimi stenami, seli se tudi na splet. Za učinkovito spopadanje s tem pojavom so potrebni drugi pristopi, zato je nujno izobraževanje vseh pristojnih in sodelovanje med več institucijami,” še pravi Miheličeva.