"Ko prek vsakdanjih dejavnosti v soseskah omogočiš ljudem ekonomsko preživetje, v družbo uvajaš nove vrednote," pravi Janis Burnos iz grške opozicijske stranke Syriza, ki je izšla iz podobnega družbenega gibanja kot vseslovenske ljudske vstaje. Vstajnike, ki si želijo pri nas delati stranko, opozarja, da "nima smisla, da prevzameš vlado samo zato, da daš v politiko nove obraze. Treba je zlomiti kapitalizem".
Stranka ni edina rešitev
V Grčiji se Syriza proti varčevalnim ukrepom bojuje z vzpostavljanjem paralelnih državnih ustanov. Tako so organizirali lekarne, zdravniške službe, ljudske kuhinje in blagovno menjavo med kmeti in potrošniki brez uporabe denarja. "Gre za to, da se povezujemo z ljudmi, ne pa da prevzemamo proteste," pravi Burnos, ki je v Ljubljani podprl četrto ljudsko vstajo.
Raziskovalka z Mirovnega inštituta Lana Zdravković pa opozarja, da stranka za vstajniško gibanje ni alternativa obstoječi politiki izkoriščanja. "Ljudje so se na lokalni ravni začeli organizirati v skupščine, tam imajo moč in za to ne potrebujejo stranke. Tudi sicer je eden od najpogostejših vzklikov vstaje Nihče nas ne predstavlja," pojasnjuje Zdravkovićeva.
