Kriminalisti izvajajo 58 hišnih preiskav

S policije so sporočili, da izvajajo 58 hišnih preiskav, v okviru katerih preiskujejo poslovne in zasebne prostore ter vozila, kjer iščejo materialne dokaze in druge predmete, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. V okviru preiskave je pridržanih 13 oseb.

"Današnje operativne aktivnosti so del preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na račun in v škodo zdravstvenega zavarovanja državljanov Republike Slovenije. Preiskava, ki jo usmerja Specializirano državno tožilstvo RS, poteka v smeri utemeljitve sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril in kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, za kateri je zagrožena kazen zapora do tri oziroma do pet let," je pojasnil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija.

Današnje preiskave izvajajo po večmesečnem preiskovanju, po naših informacijah na podlagi prijave Komisije za preprečevanje korupcije. Na podlagi več navedb v prijavi policija išče dokaze, ki bi potrdili sume.

Erjavec: Direktorji odgovorni, če niso ukrepali

Minister Karl Erjavec, ki je po odstopu Tomaža Gantarja prevzel zdravstveni resor, je dejal, da je takoj po nastopu funkcije opravil pogovor z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Današnje preiskave zajemajo le en segment korupcije. Ob tem je Erjavec dejal, da čaka še na preiskave povezane z javnimi naročili.

Erjavec je rekel, da so direktorji zavodov v primeru sistemske korupcije odgovorni, če niso ukrepali. Kot je znano, je Erjavec ob imenovanju rekel, da ne bo predlagal vladi starega novoizvoljenega direktorja UKC Simona Vrhunca v imenovanje.

Preiskave v več bolnišnicah

V UKC Maribor so nam potrdili, da so pri njih kriminalisti. Ti pregledujejo dokumentacijo iz leta 2008 in naprej za naslednja leta, in sicer poslovanje zdravnikov s pogodbami, ki so poleg službe opravljali dejavnosti še kot zasebniki. Po naših informacijah v UKC Maribor ni pridržan nihče.

"V zvezi z današnjim obiskom kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada v UKC Ljubljana sporočamo, da v preiskavi ni UKC Ljubljana, temveč gre za preiskavo dveh fizičnih oseb, zaposlenih v UKC Ljubljana. V preiskavi ni niti generalni direktor niti nihče iz ožjega vodstva UKC Ljubljana," so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi ljubljanskega UKC.

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani preiskovalci preiskujejo poslovanje lekarne, ki deluje v stavbi onkološkega inštituta. Kot so nam dejali, ne preiskujejo ožjega vodstva inštituta.

V novomeški bolnišnici so nam potrdili, da preiskava poteka tudi pri njih, več informacij pa nam zaradi zadržanosti direktorice, ki je pristojna za podajanje izjav, niso mogli zaupati. Potrdili so nam tudi prisotnost kriminalistov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Direktor bolnišnice Radoslav Marcan je zaseden in ne komentira kriminalistične preiskave.

 "Splošna bolnišnica Celje ni predmet kriminalistične preiskave, ki sta jo danes v prostorih Splošne bolnišnice Celje izvajala Policijska uprava Celje in Nacionalni preiskovalni urad. V kriminalistični preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prejemanja daril je zdravnik, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, ki pa ni član ožjega vodstva bolnišnice. Splošna bolnišnica Celje je preiskovalcem izročila zahtevano dokumentacijo," so sporočili iz bolnišnice Celje.

KPK: Identificirali smo več kot sto primerov

"V zvezi z današnjimi hišnimi preiskavami, ki jih na območju Slovenije izvaja policija in se nanašajo tudi na zadeve, ki jih je Nacionalnemu preiskovalnemu uradu posredovala Komisija za preprečevanje korupcije, želimo posebej izpostaviti sistemsko anomalijo slovenskega javnega zdravstva. Komisija je identificirala več sto primerov, ko osebe, ki so zaposlene v javnem zdravstvu, same ali pa njihovi družinski člani izvajajo tudi zasebno dejavnost s tega področja," so se na današnje preiskave odzvali v Komisiji za preprečevanje korupcije.

Poudarili so sicer, da nimajo tovrstna dejanja vedno znakov kaznivih dejanj. "Kljub temu pa je posledica tega prepletanja javnega in zasebnega interesa neenak dostop do javnih zdravstvenih storitev (na primer čakalne dobe) ter finančna škoda, ki jo ima javno zdravstvo pri nakupih medicinskega materiala," so še dejali in napovedali objavo poročila o tej problematiki v javnem zdravstvu.