Delitev. Poslanci državnega zbora (DZ) bodo danes znova odločali o zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku, ki naj bi podjetjem naložil obvezno delitev dela dobička med zaposlene.
DZ je zakon 20. maja že potrdil, a je slab teden pozneje državni svet, ker naj bi imela obvezna delitev dobička "izrazito negativne družbene učinke", sprejel veto. Vlada je državnemu zboru predlagala, naj ob vnovičnem odločanju zakona ne potrdi. Obvezna delitev dobička po njenih ocenah namreč ni primerna.
Le 25 podjetij v registru
Nekatera podjetja pri nas že delijo del bilančnega dobička med zaposlene. Obstoječi zakon pa jim, če so podjetja vpisana v poseben register ministrstva za gospodarstvo, omogoča nekatere davčne ugodnosti. Družbe tako lahko uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za 70 ali 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička. V tem registru je trenutno vpisanih 25 podjetij.
Se bodo šli skrivalnice?
“Zaposleni so glavni in tista gonilna sila, ki dobiček sploh ustvarja. Stroje lahko vsak najame, pomembni so ljudje. Če je to še davčno ugodno, pa toliko bolje,” pojasnjuje Meta Marinšek, direktorica podjetja Izi mobil, v katerem dobiček med zaposlene že delijo. V statutu ima to podjetje zapisano določilo, da ga je delavcem namenjenega do deset odstotkov.
Po njenem mnenju je obvezna delitev dobička nasilna regulacija. “Vsi vemo, da dobiček v bilanci lahko prikažeš ali pa ne,” še pojasnjuje Marinškova, ki je prepričana, da bodo delodajalci, če državni zbor odloči v prid obvezni delitvi dobička med zaposlene, iskali različne načine, kako dobiček skriti.
Davor Jakulin, lastnik AtechaLastnik ima izključno pravico, da razpolaga z dobičkom in ga deli, ko in če se za to odloči.
Prostovoljnost, ne prisila
Andrej Mertelj, izvršni direktor podjetja Datalab, ocenjuje predlog obvezne delitve dobička med zaposlene za kontraproduktivnega. “Razdelitev dobička je dolgoročna zveza med deležniki podjetja in kot taka mora biti predmet prostovoljnega dogovora, ne pa prisile. Še več, menimo, da prisile dosežejo prav nasprotni učinek,” poudarja Mertelj. Podjetje, ki ga vodi, dobiček deli med zaposlene in ga edino med vpisanimi v register lahko deli tudi v obliki delnic družbe. “Vsi smo v istem čolnu, veslamo v isto smer in si delimo sadove opravljenega dela,” meni Mertelj.
Sporen le en člen
Davorju Jakulinu, lastniku in direktoru podjetja Atech, pa se zdi predlog zakona ustrezen, a le “če ne bi bilo člena, ki določa obvezno delitev dobička zaposlenim”.
