Po uspešni izvedbi EuroBasketa – končne številke njegove finančne uspešnosti še nekaj časa ne bodo znane – se Košarkarska zveza Slovenije (KZS) že ozira v prihodnost. Kot je na športno-marketinški konferenci Sporto v Portorožu dejal njen direktor reprezentanc MatejAvanzo, ima jasno strategijo za naprej, pred njo je še vrsta nalog in ciljev.
"Želimo si še naprej finančno in sponzorsko stabilizacijo, mogoče pripeljati kakšnega sponzorja iz tujine, veliko bomo vlagali tudi v projekt superšolarja, v njem sodeluje 270 osnovnih šol, v naslednjem letu pa je želja tudi po ustanovitvi B-reprezentance," je o ciljih KZS za leto 2014 povedal Avanzo. Na KZS pa si najbolj želijo košarkarski center.
Objekt za 24 ur na dan
"Največja želja je graditev košarkarskega centra, s katerim bi omogočili slovenski košarki, da bi imela na voljo objekt 24 ur na dan z vso pripadajočo infrastrukturo. Ampak tudi tega projekta se bomo lotili previdno, preudarno in predvsem s toliko sredstev, kolikor jih bomo imeli na voljo," je zaključil Avanzo, tudi namestnik generalnega sekretarja KZS, na konferenci Sporto v Portorožu. Dodal je še, da je treba izkoristiti bazo, ki se je v zadnjem letu močno povečala, vpis v košarkarska društva se je namreč povečal za 60 odstotkov.
Pred njim sta se na govorniškem odru zvrstila tudi direktor EuroBasketa Aleš Križnar in predstavnik za stike z mediji Anže Blažič, oba sta govorila o uspešnosti in povečanju zanimanja za košarko, Križnar je postregel s podatkom, da si je vsaj eno tekmo slovenske reprezentance ogledalo 84 odstotkov Slovencev. Veliko vlogo pri promociji prvenstva je odigrala maskota Lipko, ki je pred in med prvenstvom obiskovala številne dogodke, ne samo športne, ampak tudi kuharske, šivalne, dobrodelne.
Lipko v srcih
"Lipko, s katerim smo hoteli znižati stroške klasičnega oglaševanja in ki ga je ustvaril Boris Lutmar, mi pa smo ga še nadgradili, je opravil izredno delo. Ves čas je bil med ljudmi in to ne samo v Sloveniji. Obiskal je 15 držav udeleženk prvenstva, sodeloval pri številnih promocijskih spotih in prireditvah. Zasidral se je v srca ljudi, za njih je veseljak, pozitivec ali kar legenda. V začetku ga je podpiralo le 50 odstotkov ljudi, preostali so menili, da ne bi smel biti drevo, ampak žival, kot so druge maskote. A mnenje se je v tem času precej spremenilo. Glavno pa je, da je bil prepoznaven. Nemci so ga imenovali kar plešoči brokoli. Navdušil je tudi uporabnike socialnih omrežij, saj je bil zanje ves čas prisoten, ves čas je stregel z informacijami. Ljudje so v njem našli nekaj, kar potrebujejo," je zgodbo o uspehu Lipka opisal Blažič.
Ta je tudi postregel s številnimi podatki v zvezi z Lipkom. O njem je bilo 8.500 prispevkov, prodanih je bilo 55 tisoč artiklov z njegovo podobo na njih, prodali so 15 tisoč njegovih maskot.
