Bo z odhodom Velike Britanije odšla tudi agleščina?

Angleščina je prvi jezik evrokratov, čeprav ni bila uradni jezik evropske skupnosti od vsega začetka. Velika Britanija se je namreč evropski skupnosti pridružila šele leta 1973, slabih dvajset let po tistem, ko je šest evropskih držav ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost. Bo primat po izstopu Velike Britanije prevzela francoščina?

Bo z odhodom Velike Britanije odšla tudi angleščina?

To bi se lahko zgodilo zaradi pravila po katerem ima vsaka država članica pravico določiti en uradni jezik. Ker je bila angleščina že določena kot uradni jezik, so Irci priglasili galščino, Maltežani pa malteščino. Velika Britanija je bila edina, ki je priglasila angleščino, dokumenti v angleščini pa so v evropskih institucijah množično uporabljali tudi zato, ker je za prevod zahtevnih tekstov v domač jezikov ponavadi potrebnih nekaj dni.

Ali z odhodom Velike Britanije ne bo več angleščine? "To je kontravezno vprašanje, vendar večina pravnikov meni, da v primeru, če se uredba št 1/1958 ne spremeni, spremeni pa se lahko le s soglasjem vseh držav članic, angleščina ostaja uradni jezik, saj je v tej uredbi navedeno, da je angleščina eden od uradnih jezikov EU. Če bi glede tega nastali dvomi, sem prepričana, da bo Svet EU ukrepal tako, da bo zagotovil, da angleščina ostane uradni jezik," pravi Danuta Hübner, vodja odbora Evropskega parlamenta za ustavne zadeve (AFCO).

O spremembah le soglasno

"Dejstva, da je angleščina globalni jezik, ne bo nič spremenilo. Osebno mislim, da jezik ni lastnina neke države, Ne znam predvideti, kako bodo pogajanja potekala," pa pravi Valter Mavrič, ki je od novembra lani generalnega direktorja Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu.

"Vsi jeziki uradni in delovni jeziki EU so določeni v 1. členu pogodbe, kjer je tudi jasno določena zahteva, da je za vsako spremembo potrebna soglasna odločitev," poudarja Mavrič. 

Prvotna uredba glede uradnih jezikov EU, ki je nastala leta 1958, je bila spisana v francoščini in v njen naj ne bi bilo natančno določeno, da država članica lahko priglasi le en uradni jezik. "To drži, presodite sami: Če ima država članica več kakor en uradni jezik, se uporaba jezika na zahtevo take države uredi v skladu z njeno zakonodajo. Če ima država članica več kot en uraden jezik, bo uporabljen jezik, glede na zahtevo članice, v skladu z določili njihove zakonodaje," pravi Hübnerjeva.

Večjezičnost ena največjih vrednot

Evropska unija ima trenutno 24 uradnih jezikov. V Evropskem parlamentu so vsi uradni jeziki enako pomembni: vsi parlamentarni dokumenti se namreč objavijo v vseh uradnih jezikih Evropske unije in vsak poslanec Evropskega parlamenta ima pravico, da govori v uradnem jeziku po svoji izbiri. Po teh načelih lahko tudi vsak spremlja delo Parlamenta in ima do njega dostop.

"Večjezičnost je ena največjih vrednot Evropske unije, vsak poslanec lahko govori v lastnem jeziku, vsak državljan mora imeti možnost, da prebere stvari, ki so pomembne v njegovem vsakdanjem življenju, v svojem jeziku," pravi Mavrič. 

Prevajalski oddelki držav članic so enako veliki. "Število poslancev ne vpliva na to na vsakem oddelku dela 27 do 30 prevajalcev," pojasnjuje Mavrič.

V prevajalskem oddelku vsake države mora biti zastopanih šest jezikov: angleščina, nemščina, francoščina, španščina in poljščina. Gre za tako imenovane vezne jezike preko katerih se prevajajo tudi dokumenti v drugih jezikih. 

Sistem veznih jezikov

"Vsak prevajalec zna povprečno 4-5 jezikov, v poklicni karieri pa jih doda dva do tri," razlaga Mavrič. Slovenski prevajalski oddelek v EP pokriva kar 14 jezikov.

dezurni@zurnal24.si