Nevarni ne le tisti, ki grizejo

Živali. Pred zadnjim branjem predloga sprememb zakona o zaščiti živali je odpadel člen, ki je predvideval možnost, da bi lokalne skupnosti pri položnici za odvoz komunalnih odpadkov na leto zaračunale še okoli deset evrov za oskrbo zapuščenih živalih. “Ta člen smo črtali, saj nam je tako svetovalo računsko sodišče,” je pojasnil odstopljeni minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki pričakuje, da bo šel zakon gladko čez parlament.

O napadalnih psih

Če bo državni zbor danes spremembe potrdil, bi lahko zakon začel veljati že ta mesec. Med najpomembnejšimi novostmi so določila, ki omejujejo poskuse na živalih, in omejitve pri zakolu živalih. Po novem bo nevaren tudi napadalen pes in tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti, ne le tisti, ki je ugriznil človeka ali žival. Prepovedala se bo tudi vzreja živali izključno za krzno.

“Morda bi bilo treba dati večji poudarek odgovornemu lastništvu živali,” meni Vida Čadonič Špelič iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana, še vidi nekaj pomanjkljivosti v zakonu, vendar pravi, da morajo biti zadovoljni. “Morda bi moralo biti natančneje določeno, kaj se zgodi z živaljo, ko ji umre lastnik,” dodaja.

Krznarji nezadovoljni

Niso pa z zakonom zadovoljni krznarji, ki pravijo, da bo zaradi prepovedi vzreje živali za krzno brez služb ostalo 120 ljudi. “Predlog sprememb zakona je nekonsistenten in neprimeren za sprejem. Na eni strani definira živali za krzno kot rejne živali in dovoljuje usmrtitev teh živali za potrebe pridobivanja kož in krzna, na drugi pa prepoveduje rejo in lov na te živali ter tudi določa kazni za tiste, ki bi se z rejo in lovom ukvarjali,” pravi Nika Marolt Čukur, predstavnica sekcije predelovalcev kož na obrtno-podjetniški zbornici, ki napoveduje, da bo prepoved reje in lova na živali zaradi njihovih kož in krzna uničila sicer majhno, a obstoječo dejavnost v Sloveniji, od česar je odvisnih vsaj 500 ljudi.