Kljub temu, da so oblasti upale, da bo jesensko vreme ustavilo migracije iz nemirnih držav Bližnjega vzhoda in Afrike, vsak dan grško, makedonsko in srbsko mejo na poti v obljubljeno Evropo prečka okoli 10.000 prišlekov.
A kot kažejo zapleti minulega konca tedna, se zna nadzorovan koridor tako imenovane "balkanske poti" do Nemčije zaustaviti. Hrvaška bi po besedah premiera Zorana Milanovića v Slovenijo pošiljala okoli 5.000 beguncev in migrantov, Slovenija bi jih sprejela le 2.500, Avstrija pa še tisoč manj. A s podatkom, da je v Makedonijo v zadnjih 24 urah vstopilo 10.000 beguncev, ki so v večini namenjeni v Nemčijo, na Švedsko ali Finsko, se matematika nikakor ne izide. Posledično pa pred mejami držav v slabem vremenu ostaja več tisoč beguncev, ki čakajo na sprejem.
"Ne zanima nas kazanje s prstom"
"Ne zanima nas kazanje s prstom drug na drugega in medsebojno obtoževanje glede specifičnih vidikov begunske krize," pa so se danes na dogajanje na Balkanu odzvali v Evropski komisiji. Glavni predstavnik za odnose z javnostmi Margaritis Schinas je izpostavil, da bi si želeli celovito evropsko rešitev in da se mora Evropa odzvati kot unija.
Po mednarodnem pravu so sicer vse države zavezane prišlekom omogočiti prošnjo za mednarodno zaščito, zato bi bilo popolno zapiranje meja v nasprotju s sporazumi. A kot je bilo razbrati iz izjav slovenskih članov vlade, bosta vodilno vlogo v "begunski enačbi" odigrali Nemčija in Avstrija.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je danes potrdila, da se pripravljamo tudi na možnost, da bi Nemčija zaprla mejo. Zunanji minister Karl Erjavec pa je mnenja, da bi Slovenija morala sprejemati take ukrepe, kot jih bo Avstrija.
