Omejitve, ki so do zdaj veljale za Grke, tudi po odprtju bank ostajajo, a namesto 60 evrov dnevno bo po novem veljala tedenska omejitev 420 evrov, kar pomeni le, da Grki ne bodo več prisiljeni v vsakodnevno čakanje pred bankomati.
Poleg višjega davka na dodano vrednost, pa se je morala Grčija v zameno za nov program pomoči zavezati, da bo v prvem nizu ukrepov še razširila davčno osnovo za povečanje prihodka, sprejela pokojninsko reformo ter spoštovala evropska denarna, fiskalna in makroekonomska pravila.
V drugem paketu pa Grčijo čakajo še reforma trga dela, nadaljevanje s privatizacijo in okrepitev finančnega sektorja. Vzpostaviti pa bo morala tudi 50 milijardni privatizacijski sklad, katerega izkupiček bo namenjen dokapitalizaciji bank, zmanjšanju dolga in vlaganju v grško gospodarstvo.
V zameno nova posojila za Grčijo ...
Grčija pa bi v zameno prejela posojilo stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) v višini 86 milijard za dodatno poplačilo dolgov in dokapitalizacijo bank, začasno posojilo za poplačilo dolgov Evropskemu denarnemu skladu in Mednarodnemu denarnemu skladu (skupaj jima Grčija dolguje 6,25 milijarde evrov) in 35 milijard za spodbudo rasti in gospodarstva.
"Dogovor", ki mu je kot zadnja prikimala še Nemčija, pa v Grčiji ne prinaša upanja v uspeh. Premier Aleksis Cipras je dogovor označil kot slab, njegov nekdanji finančni minister Janis Varufakis pa je za BBC dejal, da so reforme obsojene na propad. "Aleksis Cipras je v nekem trenutku spoznal, da vladi merijo s pištolo v glavo. Izbirali smo lahko med usmrtitvijo in kapitulacijo. On je kot optimalno možnost izbral kapitulacijo in morda se z njim ne strinjam, kar sem povedal tudi s svojim odstopom."
