Leto spodnašanja družbenih elit

Letošnje leto so zaznamovali odmevne obsodbe in odhodi v zapor gospodarske elite, zaradi poslovnih težav je odstopil vrh Rimskokatoliške cerkve, v vrtincu protestov je padla Janševa vlada, še prej mariborski župan. "Te zamenjave niso končna faza nekega procesa, kvečjemu začetna faza dinamiziranja slovenske družbe, ki je po osamosvojitvenem obdobju padla v globok zimski spanec, za prebijanje iz katerega je bilo potrebnih kar pet let krize. Zdaj smo začeli stvari jemati resno, ker nam gre za nohte," je prepričan filozof Igor Pribac. Meni, da je leto obglavljanja gospodarskih, političnih in cerkvenih elit le hrbtna stran leta prej, ki je na površje prinesla nove obraze v politiki, na ulice pa pripeljala vstajniško gibanje.

Padec vlade ne pomeni nič

"Gre za odraz družbene nestabilnosti," je pravi Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije. "Ne moremo pa govoriti o očiščenju, saj imamo primere, kjer je sistem nestabilen in se vlada pogosto menjava, a se v bistvu ne spremeni nič," dodaja. Pri tem ima v mislih Italijo, kjer so se vlade ves čas menjavale, a sta sistem in način funkcioniranja ostajala podobna. "Tako ne moremo sklepati, da bi se zgodilo kaj pretresljivega, saj funkcioniramo v sistemu brez bistvenih sprememb," je prepričan.

Janša in Janković ostajata

Tako Tomšič kot Pribac sicer menita, da odhoda Janeza Janše in Zorana Jankovića nista bila obglavljenje. Tomšič pravi, da je moral Janković oditi z razmeroma nepomembne funkcije predsednika stranke, Pribac pa, da je Janša danes na svojem mestu predsednika stranke SDS bolj utrjen kot kdaj prej, čeprav je moral vmes oditi z vrha vlade.

Očiščenje da, a prepozno

Tomšič izpostavlja, da se je v gospodarstvu zgodilo očiščenje. "Določena podjetja in določeni gospodarski igralci, ki so bili prej dominantni, zdaj niso več, a vprašanje je, koliko je to zgolj posledica krize in dejstva, da je zmanjkalo denarja za financiranje tajkunskih zgodb," poudarja in trdi, da tudi v gospodarstvu osnova sistema ostaja enaka.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se strinjajo, da se je zgodilo očiščenje, a da je to prišlo prepozno; ukrepi bi se po njihovem mnenju morali zgoditi bistveno prej. Hkrati ocenjujejo, da kljub nasprotnemu vtisu danes nepravilnosti v gospodarstvu ni več, vendar pa je njihovo zaznavanje boljše; zaradi preventive jih je morda celo manj. Država je po njihovem mnenju še vedno v adolescenci, saj se je povečalo zaznavanje korupcije, ne pa tudi odpravljanje sive ekonomije. Poleg tega se moramo še naučiti, da je treba gospodarski kriminal preganjati, a pri tem ne škodovati zdravim družbam, ki še lahko delajo in zaposlujejo delavce, so prepričani na GZS.

Vrgli velike, mali ostajajo

"To, da se ljudi končno postavlja pred odgovornost, je gotovo prava pot. Lov na tajkune je politično všečen projekt, a pri tem ne smemo pozabiti na podjetja in delavce. Pravna država mora delovati tako, da se odstrani odgovorna oseba, a se pri tem ne žrtvuje podjetja in več tisoč delovnih mest," opozarja Goran Lukić iz zveze svobodnih sindikatov. Dodaja, da je država odstranila največje kršitelje, kršitve delavskih pravic v manjših podjetjih pa se še naprej dogajajo.