Se Alzheimerja lahko nalezemo?

Britanski raziskovalci so na podlagi preučevanja možganov umrlih pacientov postavili hipotezo, po kateri bi lahko bila Alzheimerjeva bolezen kot najpogostejša oblika demence tudi prenosljiva bolezen. Hipotetična nevarnost za "okužbo" z Alzheimerjem naj bi po trditvah britanskega profesorja Johna Collingeja obstajala z okuženimi instrumenti med transfuzijo, operativnimi in zobozdravstvenimi posegi.

Pri bolnikih s CJB odkirli beta amiloid

Skupina raziskovalcev pod vodstvom Collingeja je preučevala možgane osmih pacientov, ki so umrli zaradi Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJB), človeške oblike bolezni norih krav. Dobili so jo, ker so v mladosti prejeli okužen rastni hormon, s katerim so do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja zdravili zastoj rasti pri otrocih.

Na presenečenje raziskovalcev so v njihovih možganih pri sedmih od osmih bolnikov našli beta amiloidni protein, ki je sicer prisoten pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Pri štirih izmed njih so bile stopnje beta amiloida po besedah Collingeja "resne".

V prestižni reviji Nature, ki je raziskavo objavila, je Collinge zapisal, da so bili pacienti, katerih možgane so preučevali, stari med 36 in 51 let, ko takšnih sprememb na možganih "enostavno ne moremo videti". Nobeden od njih ni razvil Alzheimerjeve bolezni, a bi jo po oceni raziskovalcev lahko, če bi živel dlje.

Študija ima po trditvah britanskih raziskovalcev implikacije tudi za preostalo populacijo, če bi se pokazalo, da se amiloidni beta protein, ki ga najdemo pri Alzheimerjevi bolezni, prenaša na podoben način kot prionski protein pri CJB.

Le eden od kazalcev

"Zelo pomembno je povedati, da ti ljudje, katerih možgane so preučevali, niso imeli Alzheimerjeve bolezni, ampak enega izmed patoloških znakov te bolezni," poudarja nevrolog Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja v Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. "Odkrili so prisotnost beta amiloida med celicami, ne pa tudi neke druge snovi, ki je prisotna v pozni fazi Alzheimerjeve bolezni in jo najdemo v sami celici, t. j. beljakovine tau."

Medtem ko je po besedah Pirtoška možno, da se je beta amiloid nastal z samim razvojem CJB, obstaja tudi druga možnost, da so ti ljudje dobili beta amiloid z injekcijo, kar bi kazalo na prenosljivost te beljakovine. "To bi kazalo na prenosljivost beta amiloida, ne Alzheimerjeve bolezni," poudarja Pirtošek in dodaja, a je to slaba novica. "Dobra novica je, da se ta tehnika od sredine 80-ih let ne uporablja več in da sam prenos beta amiloida še ne pomeni tudi Alzheimerjeve bolezni, saj je to le eden od dveh elementov, ki mora biti prisoten v možganih, da lahko potrdimo obstoj bolezni."

Prionska teorija nastanka bolezni

Raziskava je sicer po besedah Pirtoška v skladu z t. i. prionsko teorijo nastanka ne le Alzheimerjeve, ampak tudi Parkinsonove bolezni. "Ko govorimo o infekcijah, ponavadi mislimo na bakterije in viruse," razlaga Pirtošek in dodaja, da obstaja še tretji način prenosa, s prionskimi beljakovinami, ki spodbujajo spremembe beljakovin v sosednjih celicah.

"Zanesljivo lahko rečemo, da Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva bolezen," poudarja Pirtošek. "Ne morete je dobiti, če živite z nekom, ki je dementen in skrbite zanj. To, da se morda neka beljakovina prenaša na načine, ki jih našteva študija, so teoretične možnosti, ki jih sedaj raziskujemo."

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. "Pri manjšini bolezni je vzrok znan – t. j. okvarjen gen, medtem ko pri večini primerov vzroka bolezni ne poznamo," razlaga Pirtošek. "Zelo dobro pa poznamo mehanizem bolezni – odlaganje beljakovin med celicami v možganih in spremembe v samih možganskih celicah. Ko se ta proces začne, začnejo možganske celice propadati, v tistem delu možganov, ki je pomemben za razmišljanje in spomin."

irma.hus@zurnal24.si