Sporočila mi pošiljaj prek Facebooka, e-maile lahko nadzirajo, Facebook pa težje," mi je rekel bivši specialec Mitja Kunstelj, ko sva se dogovarjala za srečanje.
Blogerjev kuža aparatu pokaže obraz, lastnik ne.
Naslov. Mitja Kunstelj svoje pripovedi od lanskega julija bolj ali manj redno objavlja na spletnem naslovu http://mikstone1.
wordpress.com/
Kunstelj je avtor enega od najbolj dinamičnih, najbolj branih in celo krutih blogov – bloga Mikstone1. Besedilo je avtobiografsko. Začne se z begom iz jugovojske tik pred osamosvojitvijo, nadaljuje pa z opisom Kunstljevega sodelovanja v vojni, specialni brigadi Moris in aferi Depala vas.
Zatrti dvomi o avtorstvu
Kunstelj jih ima 40, je tih, redko pogleda v oči. Njegov blog je pretresel zlasti nekatere akterje v Depali vasi. Med Kunstljevimi tarčami so se razširile govorice, da avtor besedila v resnici sploh ni Kunstelj. Včeraj smo Kunstlja zato spremljali pri pisanju bloga. Vpričo nas se je prijavil na spletni strani bloga in začel tipkati besedilo.
Kunstlja smo želeli srečati že nekaj tednov. Med drugim smo ga čakali na ljubljanskem sodišču, kjer ga obravnavajo zaradi "manjše zadeve, povezane z drogo". Kunstelj je sicer prebil kar nekaj časa v zaporih v različnih državah. Nekaj tega je že opisal, nekaj pa še bo, nam je napovedal včeraj.
Nekaj
Kunstljevih zapisov
Policijski minister Bavčar je nadiral predsednika vlade kot malega šolarčka, za kaj točno je šlo, se danes ne spominjam, dobro pa se mi je vtisnil v spomin stavek, ki ga je nekdo od prisotnih namenil predsedniku Peterletu! Ne serji ga, tole ti ni Ognjišče!
Martin Božidar NjavroNi vredno
komentarja ...
Kaj lepšega, nasmehnil sem se Kacinu, Peterletu sem pomežiknil, saj bo stari, pa sem jih takoj slišal, ne seri, to je predsednik, kolikokrat ti naj še povem, malo spoštovanja pokaži, sicer boš na križišču stražil plinsko jeklenko.
Aleksander LavrihGlede na zapisano je na resnične dogodke nalepljene zelo veliko fikcije.
Nič me ni vleklo nazaj h Kacinu, raje bi čuval Janšo, Kacin me pač ni očaral. Nazadnje sem le prišel mimo vseh ovir do Ministrstva za informiranje, stekel sem po stopnicah in se na vratih zaletel v Kacina. Model si je pripasal Baretto 92SF, res hudo pištolico, le kaj bo z njo, saj je minister, sem si mislil, ko sem ga opazoval, kako živčno hodi pred menoj.
Kaj je v kombiju, sem vprašal in potrkal na vrata. Le kaj, se je živčno zadrl Njavro, lubenice, kaj pa drugega.
Jaz pa sem načenjal njihovo mrežo, igral sem prestrašenega agenta, ki hoče zaščito in varnost. Smolnikar mi je obljubil, da mi bo pripeljal njegovega šefa, Petra iz SOVE. Peter je bil nihče drug kot Drago Kos, takrat namestnik Klavore v kriminalistični policiji, danes bolj znan kot bivši šef protikorupcijske komisije.
O njih piše, oni pa ne berejo. Ljudi, ki jih Kunstelj omenja, smo vprašali, ali ga berejo in kaj menijo.
Špela Predan: "Ne prebiram. Sem slišala in – verjemite – nimam nikakršne želje brati takšnih laži o sebi. Tudi ne komentirati mokrih sanj uboge duše, ki ima hude težave sama s seboj."
Igor Bavčar: "Žal ne poznam ne bloga ne Kunstlja, torej tudi ne morem vedeti, ali je sodeloval pri osamosvojitvi. Zato me preseneča, da me omenja."
Drago Kos: "Blog sem bral vsega skupaj tri sekunde. To, kar Kunstelj danes piše, je imelo smisel povedati pred 18 leti."
Jelko Kacin: "Vem, da obstaja, a ne poznam."
