Na današnji dan leta 1895 je župnik Jakob Aljaž na vrh 2.864 metrov visokega Triglava postavil stolp, ki je kasneje po njem dobil tudi ime in postal v zgodovino vpisan kot pomemben del zgodovina Slovencev tudi med oblikovanjem slovenske samostojnosti. Slovenija ga je leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.
Aljažu je stolp predstavljal nekakšen branik slovenstva, saj je bila planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom. Na ta način je želel vrniti Triglav Slovencem.
Župnik iz Dovja je 15. aprila 1895 od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar kupil vrh Triglava, da bi na njem lahko postavil stolp. Njegovo izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu. Aljažev stolp so, po več dnevnem nošenju materiala na vrh Triglava, postavili v nekaj urah.
Natančna replika še v Mojstrano
Ob okrogli obletnici Aljaževega stolpa bo danes še slavnostna akademija z odprtjem razstave Aljažev stolp-Ta pleh ima dušo!, ki se po petih mesecih gostovanja seli še v Mojstrano.
Namen razstave Narodnega muzeja Slovenija je spodbuditi k premisleku o pomenu tega ranljivega spomenika, ki je izpostavljen tako vremenskim vplivom kot tudi poškodbam, za katere je odgovoren človek.
